Ko je imel kancler Olaf Scholz ta teden predvolilni nastop v mestu Jena v zvezni deželi Turingija, je bilo iz občinstva slišati vzklike »Vrni se domov«, »Lažnivec« in »Pojdi na fronto«. Scholz je nastop mirno speljal do konca in požel tudi več vljudnih aplavzov, toda dogajanje je bilo zgovorna napoved tega, kar se njegovim socialdemokratom (SPD) obeta na jutrišnjih deželnih volitvah v Turingiji in Saški. Stranka, ki vodi zvezno vlado, naj bi dobila le okoli šest odstotkov glasov, koalicijski zeleni in liberalci (FDP) še manj. Resda SDP tam nikoli ni bila posebno močna – levo od sredine je zadnje čase dominirala Levica, ki pa je v strmem padcu. Ta politični prostor zdaj deloma zapolnjuje novo Gibanje Sahre Wagenknecht, ki je izšla iz Levice in je v ekonomski politiki zelo levo, vrednostno pa desno, deloma pa skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD).
Slednji se obeta, da bo s 30 oziroma 32 odstotki glasov postala dominantna sila v obeh vzhodnonemških deželah, kar bi v Nemčijo prineslo politični pretres. V obeh je AfD sicer že dolgo časa priljubljena, a zmage še ni dosegla. Če jo zdaj bo, bi po tradiciji morala dobiti možnost imenovanja predsednika deželnega parlamenta, ki pa bi težko dobil glasove za izvolitev. Če AfD dobi tretjino sedežev v deželnih parlamentih, bi lahko blokirala imenovanje sodnikov ali ustavne spremembe.
Levičarko polili z rdečo barvo
Na Saškem so dve odstotni točki za AfD v anketah krščanski demokrati, tradicionalno najmočnejša stranka v tej deželi, saj so zmagali na vseh volitvah od ponovne združitve Nemčij pred 34 leti. Zdaj je ta primat pod velikim vprašajem. Tretje je Gibanje Sare Wagenknecht s 15 odstotki podpore, potem pa nobena stranka več nima več kot šest odstotkov podpore.
V Turingiji je vrstni red pri vrhu enak, le da ima AfD večjo prednost pred krščanskimi demokrati (30:21), tretje je Gibanje Sahre Wagenknecht (20), četrta pa Levica s 14 odstotki, kar je zanjo velikanski padec, saj je na zadnjih volitvah leta 2019 zmagala z 31 odstotki glasov. Tiste volitve so posebej ostale v spominu, ker je sledilo težavno iskanje ministrskega predsednika, potem pa je bil presenetljivo izvoljen kandidat liberalcev Thomas Kemmerick, in sicer zato, ker ga je taktično podprla AfD. Prvič v povojni nemški zgodovini se je zgodilo, da je bila skrajna desnica del odločitve pri izvolitvi kakšnega šefa vlade. Sledili so veliki protesti po vsej Nemčiji, kanclerka Angela Merkel je rekla, da je takšen scenarij nesprejemljiv, in Kemmerich je po dveh dneh odstopil.
Tudi zdaj bodo stranke pred sklepanjem političnih kompromisov, če se bodo držale obljube, da z AfD ne bodo sodelovale. Na Saškem se zna zgoditi, da bo sedanja naveza krščanskih demokratov, SPD in Zelenih zbrala večino. Bolj zapleteno je v Turingiji. Ker krščanski demokrati zavračajo tudi sodelovanje z Levico, bi se teoretično lahko naslonili celo na Sahro Wagenknecht. Njo so v četrtek med shodom v Erfurtu polili z rdečo barvo. Lahko pa nastane tudi manjšinska vlada, ki bi sproti iskala podporo pri posameznih glasovanjih.
