Dvanajsti vrh pobude Brdo-Brioni se je končal brez večjih pretresov. Potem ko lani voditelji niso uspeli sprejeti sklepne deklaracije vrha, jim je to letos uspelo. Čeprav je bilo srečanje namenjeno predvsem možnostim iskanja sodelovanja na področju podnebnih sprememb in preprečevanja bega možganov mladih, je kar lep del sklepne deklaracije namenjen širitvenemu procesu EU na Zahodni Balkan. Oba nosilca pobude, tako slovenska predsednica Nataša Pirc Musar kot tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović sta se zavzela za nadaljevanje srečanj Brdo-Brioni. Milanović je poudaril, da je to edini proces v regije, ki ima lokalno lastništvo.
Znane evropske obveze
»Razprava je potekala konstruktivno v mirnem tonu,« je nekaj urno srečanje v Skopju opisala Pirc Musarjeva. »Ton srečanja je bil boljši kot zadnjih dvakrat,« je menil tudi Milanović, ki je podobno kot Pirc Musarjeva poudaril, da se je govorilo o temah, ki združujejo. Tako Milanović kot Pirc Musarjeva sta poudarjala, da bi želeli državam pomagati čim prej postati članice EU. »Največ pozornosti smo posvetili približevanju Evropski uniji. Slovenija podpira vse države zahodnega Balkana pri procesu približevanja EU, tudi Hrvaška. Vedno smo pripravljeni pomagati,« je dejala predsednica, ki je tokrat za mizo udeležencev pobude Brdo-Brijoni sedela prvič, podobno kot črnogorski predsednik Jakov Milatović.
V deklaraciji so se voditelji vnovič obvezali pospešiti reformne procese, napovedali pa so tudi okrepitev dialoga z institucijami EU, da ne bi bili puščeni na repu širitvenega procesa. Hkrati so ponovno podkrepili zavedanje, da so za uspešno vključitev v EU potrebni dobri medsosedski odnosi in medsebojno sodelovanje. Evropsko unijo so pozvali, naj uresniči spremenjeno metodologijo pristopnega procesa in državljanom regije še pred članstvom v EU omogoči določene koristi pridružitve.
Kako preprečiti odhod in doseči vrnitev mladih
Sodelovanje so obljubili tudi na področju zaščite regionalne biodiverzivitete in pri soočanju s podnebnimi spremembami. Pospešiti nameravajo prevzemanje zelenih virov energije in doseči želijo večjo raznolikost virov energetske oskrbe. Hkrati pa so jim letošnje poplave v Sloveniji in na Hrvaškem ter požari v regiji služili kot opomin, kako je potrebno sodelovati za premagovanje skupnih ovir.
Beg možganov iz regije je bil tretja velika tema tokratnega vrha, zaradi tega izseljevanja pa so prizadete vse države v regiji. »Naša naloga je podvojiti dvostranska in regionalna prizadevanja za ustvarjanje možnosti, da mladi ostanejo v regiji in se uresničijo v svojih deželah,« je ocenil gostitelj srečanja, makedonski predsednik Stevo Pendarovski. To je bil sicer tudi eden izmed poudarkov deklaracije. V njej so se namreč voditelji zavezali k ustvarjanju primernih pogojev tako na področju izobraževanja, oblikovanja odprtih družb in ekonomskih priložnosti, ki bi mlade prepričali, da ostanejo ali pa se vrnejo in pomagajo pri skupnemu razvoju regije.
