Še pred večerjo je evropskim voditeljem uspelo, česar ni nihče pričakoval. Uspelo jim je presekati gordijski vozel nasprotovanja Madžarske začetku pristopnih pogajanj za Ukrajino. Zeleno luč za začetek pogajalskega procesa je dobila še Moldavija, medtem ko BiH tega statusa niso podelili. Dobila ga bo šele, ko bo v zadostni meri izpolnila zahtevane reforme. Veselila se je lahko še Gruzija, ki je kot prva kavkaška država dobila status kandidatke za članstvo v EU.
Veselje v Kijevu in Kišinjevu
»To je zmaga za Ukrajino. To je zmaga za vso Evropo. Zmaga, ki spodbuja, navdihuje in krepi,« je po odločitvi za začetek pristopnih pogajanj dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Veselila se je tudi moldavska predsednica Maia Sandu: »Moldavija je danes odprla novo stran, saj je EU odobrila pristopne pogovore. Danes čutimo topel objem Evrope. Zahvaljujemo se vam za podporo in vero na naši poti.«
Pred potrditvijo pogajalskega okvira o Ukrajini in Moldaviji bodo evropski voditelji morali še enkrat dvigniti roke za formalni začetek pogajanj, saj bosta Kijev in Kišinjev morala izpolniti še nekaj manjkajočih reformnih procesov, od sprejemanja protikorupcijske zakonodaje (Ukrajina) do zmanjšanja vpliva oligarhov in zadostnih sredstev za javno tožilstvo (Moldavija).
Orban se je izognil glasovanju
Še opoldne, ko se ukrajinski predsednik Zelenski evropskim voditeljem po videopovezavi oglasil s pozivom, naj Evropska unija ne zapade v neodločnost, je bilo povsem negotovo, ali bo Ukrajina dobila želeni začetek pogajanj in kaj se bo zgodilo s preostalo trojico držav, ki so pričakovale nov korak v pristopnem procesu.
Madžarski premier Viktor Orban je namreč vztrajal pri blokadi začetka pristopnih pogajanj kot tudi nadaljnje dolgoročne finančne pomoči za Ukrajino v višini 50 milijard evrov. Ker je vse kazalo, da Orban ne bo kar popustil, je predsednik evropskega sveta Charles Michel preizkušal različne kompromisne predloge. Eden izmed njih je bil, da bi evropski voditelji vendarle podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino, vendar se ta s prvo pristopno konferenco uradno ne bi začela vse do konca prihodnjega leta.
V večernih urah se je nato zgodil preobrat. Evropski voditelji so se dogovorili za glasovanje, Orban, ki je zanj vedel, pa se ga ni udeležil in z madžarskim glasom ni blokiral odločitev evropskega sveta. O nadaljnji pomoči za Ukrajino do konca redakcije odločitev še ni bila sprejeta. Po koncu glasovanja je Orban obžaloval odločitev evropskega sveta in ocenil, da je širitveni proces v slabi kondiciji.
Slovenski premier Robert Golob je bil tudi zadovoljen, čeprav je Slovenija želela, da bi BiH že na tem vrhu dobila zeleno luč za začetek pogajanj in ne zgolj pogojne. Toliko strinjanja o BiH kot na tem vrhu naj še ne bi bilo. »Za zdaj je videti, da za naslednji korak ni več pravih ovir, razen izpolnjevanja kriterijev. Ni pa več političnih ovir,« je povedal Golob in pristavil, da bi se pogajanja z BiH najverjetneje lahko začela marca.
