Na današnji dan pred 70 leti sta Severna in Južna Koreja podpisali premirje. V Pjongjangu so dan zmage, kot mu rečejo, obeležili z nekaj prelomnimi dogodki. Prvič od začetka epidemije covida-19 so sprejeli večjo tujo delegacijo, in sicer visoke predstavnike Rusije in Kitajske, zaveznic severa v vojni. Na obisk je sploh prvič po razpadu Sovjetske zveze prišel kakšen ruski obrambni minister. Sergej Šojgu si je z voditeljem države Kim Jong Unom ogledal vojaško razstavo, vključno z balističnimi raketami, ki lahko nosijo jedrske konice. Teh Severna Koreja po odločitvi varnostnega sveta ne bi smela imeti, Šojgujev ogled teh raket pa nakazuje opazno spremembo stališča Moskve glede tega vprašanja.
Šojgu je v Pjongjang prinesel pismo predsednika Vladimirja Putina. Korejski obrambni minister Kang Sun Nam je dejal, da Severna Koreja popolnoma podpira ruski »boj za pravico« in obrambo suverenosti. Ni neposredno omenjal Ukrajine, a so besede očitno letele na tamkajšnje dogajanje. ZDA so nekaj mesecev nazaj trdile, da imajo dokaze o severnokorejskem pošiljanju raket in pehotnega orožja Rusiji, kar so v Moskvi in Pjongjangu zanikali. ZDA tudi trdijo, da Rusija v zameno ponuja hrano, saj je Severna Koreja sredi največje prehranske krize v zadnjem desetletju. Še pred tem je ruski veleposlanik v Severni Koreji dejal, da bi ta država lahko poslala svoje delavce na zasedena ozemlja v Ukrajini, da bi pomagali pri obnovi, kar bi bilo sicer v nasprotju s sankcijami OZN.
Zaostrovanje z obeh strani
S kitajske strani je na obisku v Pjongjangu član politbiroja Li Hongzhong, ki je s seboj prinesel pismo predsednika Xi Jinpinga. Kim se mu je zahvalil za zgodovinsko pomoč Kitajske med korejsko vojno, ki se je začela 25. junija 1950 z napadom severa na jug, ob soglasju Moskve in domnevno tudi Pekinga, ki je potem tja poslal poldrugi milijon vojakov. Na stran Južne Koreje so stopile ZDA z zaveznicami. Vojna se je končala 27. junija 1953 s podpisom premirja, mirovnega sporazuma med Pjongjangom in Seulom pa še vedno dni.
Zdaj se zdi sploh daleč, saj med državama ni niti dialoga, ki je obstajal še pred nekaj leti. Severna Koreja je zaostrila stališča in pospešeno razvija jedrski in raketni program, Južna Koreja pa je pod sedanjim predsednikom Yoon Suk Yeolom prav tako spremenila ton. Yoon je letos celo omenjal možnost južnokorejskega razvoja jedrskega orožja v odgovor na ravnanje Pjongjanga, a je pozneje te besede ob pritisku Washingtona umiril. ZDA so zaskrbljenost Seula za varnost potem naslovile s prvo napotitvijo svoje jedrske podmornice v Južno Korejo po letu 1981. Na cilj je prispela prejšnji teden, v ponedeljek pa še druga. Severna Koreja se je odzvala ostro, tako kot vedno, ko ZDA krepijo vojaško prisotnost v regiji. Obrambni minister Kang je grozil, da bi prisotnost teh podmornic lahko pomenila izpolnitev severnokorejskih kriterijev za uporabo jedrskega orožja.
