Pred evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) se je danes odvila še ena zgodovinska obravnava v tožbi šestih mladih portugalskih aktivistov, ki predstavlja doslej največji in morda najbolj ambiciozen pravdni primer proti državam zaradi okoljskih vplivov. Tožbe so se lotili tisti, ki bodo podnebne spremembe občutili bolj kot sedanje generacije odraslih. Gre za šest Portugalcev, starih od 11 do 24 let, ki so pred tremi leti vložili tožbo proti 33 državam (vsem članicam Evropske unije, Norveški, Turčiji, Rusiji, Švici, Ukrajini in Veliki Britaniji). Spodbujeni tudi s posledicami uničujočih požarov na Portugalskem zahtevajo odločnejše podnebno ukrepanje toženih držav članic Sveta Evrope (Rusija sicer ni več pogodbenica ESČP, a sodišče obravnava tožbe proti njej, vložene do dne, ko se je umaknila). Ker morajo članice Sveta Evrope uresničiti sodbe ESČP, bo sodba toliko pomembnejša.
Prelomna tožba
za dostojno prihodnost
V mnogih nevladnih organizacijah so še pred začetkom sojenja ocenjevali, da gre za prelomno tožbo – podobne so se sicer v minulih mesecih zvrstile v nekaterih zveznih državah ZDA, še nikoli pa se ni zgodilo, da bi takšno tožbo skupina mladih vložila na ESČP, prav tako se je prvič pred sodiščem znašla tako velika skupina toženih držav. V primeru pa niso osamljeni, saj je sodišče več nevladnim organizacijam in strokovnjakom odobrilo pisne intervencije, kjer so predstavili svoje poglede na očitke skupini toženih držav.
Enajstletna Mariana, petnajstletni André, osemnajstletna Sofia, dvajsetletni Martim, 23-letna Catarina in 24-letna Claudia bodo po danes zaorani ledini na sodbo predvidoma čakali do prve polovice prihodnjega leta. Mlada šesterica prihaja iz portugalskega Leira, kjer je v obsežnih požarih leta 2017 umrlo več kot sto ljudi. V tožbi, ki jo podpirajo okoljevarstvene organizacije, ocenjujejo, da so gozdni požari na Portugalskem neposredna posledica podnebnih sprememb, ki povzročajo tudi pogosta neurja v zimskem času. Zaradi vseh teh sprememb tožijo nad motnjami spanja, alergijami in težavami z dihali. 33 državam očitajo, da ne izpolnjujejo svojih pozitivnih obveznosti iz konvencije o človekovih pravicah, zagotavljanja pravice do življenja ter pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Prav tako so prepričani, da so diskriminirani, ker je globalno segrevanje še posebej prizadelo njihovo generacijo, in da je poseg v njihove pravice večji kot pri starejših generacijah. »Naše sporočilo sodnikom bo preprosto: prosim, poskrbite za to, da bodo vlade storile vse potrebno, da bomo imeli dostojno prihodnost,« je pred obravnavo strnil Martim.
Države: Ni pogojev za obravnavo
Delo v sodni dvorani so nato prevzeli odvetniki. Šest jih je zastopalo tožnike, okoli osemdeset pa tožene stranke. Tudi zaradi tega se je sodne obravnave oprijel vzdevek David proti Goljatu. Slovenija je ustno obravnavo v Strasbourgu spremljala z višjima državnima odvetnicama Bojano Jovin Hrastnik in Tjašo Mihelič. Pred tem je s svojim mnenjem sodelovala v pisni obravnavi. Kot so nam pojasnili na državnem odvetništvu, Slovenija v postopku deli stališče ostalih držav, da tožba ne izpolnjuje formalnih pogojev za obravnavo. »Ker postopek še poteka, državno odvetništvo zadeve ne more vsebinsko komentirati,« so dodali.
Portugalska je v imenu skupine toženih strank zavrnila tožbo kot neutemeljeno in zatrjevala, da so zavezani zaščiti podnebja. Tožilci po oceni portugalskega odvetnika Ricarda Matosa niso predstavili dokazov, da so podnebne spremembe dejansko vplivale nanje. Nasploh so odvetniki toženih strank dokazovali, da ESČP ni pravi naslov za tožbo, ampak da bi prej sodila na meddržavno sodišče v Haagu, kjer je Vanuatu že tožil zaradi nespoštovanja zavez iz pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na največ dve stopinji Celzija. Belgijska odvetnica Isabelle Niedlispacher je argumentirala, da se mora sodišče prepoznati za nepristojno, saj portugalska šesterica ni izčrpala vseh pravnih sredstev doma. »Vlade zahtevajo, da ti mladi zapustijo sodišče praznih rok. Če bi to dovolili, bi to pomenilo konec učinkovitega varstva človekovih pravic v Evropi, kot je bilo zasnovano pred sedemdesetimi leti,« pa je ocenjevala zagovornica tožilcev Alison MacDonald. Po mnenju opazovalcev bo sicer zelo pomembno, ali bo sodišče prepoznalo čezmejno odgovornost drugih držav poleg Portugalske za spoštovanje pravic šesterice.
