Smo na poti v globalno katastrofo in nič ne kaže, da bi bili pripravljeni obrniti smer. Takšno opozorilo je na svet naslovil Antonio Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, ob objavi letnega poročila o toplogrednih plinih, ki napoveduje skoraj dvakrat večje zvišanje temperature planeta do konca stoletja od zastavljenega cilja. »Okno se zapira. Svet ne gre v smeri doseganja ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma in globalne temperature se lahko do konca stoletja dvignejo za 2,8 stopinje Celzija (glede na predindustrijsko dobo),« piše v poročilu ZN.
Po večinskem prepričanju znanstvenikov je to veliko preveč. Cilj pariškega sporazuma iz leta 2015 je bil zadržati dvig temperature pod dvema stopinjama Celzija glede na predindustrijsko dobo, še raje pa ga ohraniti pri 1,5 stopinje Celzija, in sicer z znatnim zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.
Koliko je temperatura planeta znašala v predindustrijski dobi, pariški dogovor sicer ne omenja. Ameriška vesoljska agencija Nasa navaja podatek za obdobje 1951–1980, ko je povprečna temperatura površja (kopnega in morja) znašala 14 stopinj Celzija (z dopustno napako nekaj desetink stopinje).
Nasa dodaja, da se ena stopinja razlike morda ne sliši veliko, da pa v resnici segretje površine planeta za eno stopinjo Celzija zahteva izredne količine toplote. In ker je količina prihajajoče toplote od zunaj (od sonca) ves čas približno enaka, se segrevanje dogaja zato, ker planet manj toplote prepušča v vesolje, razlog pa so toplogredni plini, ki to preprečujejo. Koliko šteje vsaka povprečna stopinja, kaže tudi podatek, da je bila med zanjo ledeno dobo povprečna globalna temperatura samo približno šest stopinj nižja kot sedaj.
Izgubljeno leto od Glasgowa
Združeni narodi so svoje poročilo objavili pred letno podnebno konferenco COP27, ki bo novembra v egiptovskem Šarm el Šejku. Tam bodo predstavniki praktično vseh držav sveta razpravljali o ukrepih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Lani je konferenca potekala v Glasgowu, napredek v zadnjem letu pa je bil »obupno neustrezen«, ocenjuje OZN. Svetovna organizacija je tokrat zelo kritična, denimo do prakse, ko države napovedo zavezo doseganja neto ničelnih izpustov, kar je doslej storilo 88 držav, temu pa ne sledijo v praksi. »Verodostojnost in uresničljivost napovedi o ničelnih izpustih sta zelo negotovi,« piše v poročilu, trinajstem tovrstnem, ki ga OZN objavi vsako leto.
Čas od lanske konference v Glasgowu ocenjujejo za izgubljeno leto. Zaveze držav, sprejete v zadnjem letu, količino toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšujejo za manj kot odstotek. Če bi hoteli globalno segrevanje ohraniti pri 1,5 stopinje Celzija, bi morali izpuste zmanjšati za 45 odstotkov, kar bi bilo nekaj izrednega in bi zahtevalo ogromne posege. »Rešitve za družbeno preobrazbo obstajajo, toda skupno multilateralno ukrepanje je potrebno takoj,« svari OZN in dodaja, da je nujna »velika, hitra in sistemska preobrazba po vsem svetu«. Izpostavljajo nujne ukrepe v živilskem sektorju (ki prispeva tretjino izpustov), energetiki, industriji, transportu in gradbeništvu ter finančnem sektorju, ki naj omogoča in spodbuja preobrazbo.
Globalne okoliščine predlogom OZN niso naklonjene, zlasti ne zaradi energetske krize, ki okolju neprijazne vire energije spet dela bolj politično sprejemljive. In dejstvo, da dve leti pandemije ob zmanjšani gospodarski aktivnosti nista planeta bistveno približala izpolnitvi ciljev pri preprečevanju segrevanja, tudi ni najboljša popotnica.
