Izgon nezakonitih priseljencev

Med kampanjo je Donald Trump večkrat napovedal, da bo prvi dan sprožil največji postopek množičnih deportacij v zgodovini ZDA, kjer živi okrog 11 milijonov nezakonitih priseljencev. Ameriški svet za priseljevanje ocenjuje, da bi izgon milijona ljudi zvezni proračun stal 88 milijard dolarjev.

Analitiki so ob tem za BBC napovedali, da bi lahko deportacije v obsegu, ki jih je napovedal Trump, upočasnile gospodarsko rast.

Trump je obljubil tudi dokončanje gradnje zidu na meji z Mehiko, ki jo je začel v svojem prvem predsedniškem mandatu. 

Novoizvoljeni predsednik sicer ni proti priseljevanju in je med kampanjo napovedal, da bo tujim študentom ob diplomi zagotovil tudi dovoljenje za delo in bivanje, kar bi preprečilo izkoriščanje visoko izobraženih s strani delodajalcev v ZDA.

Spremembe v gospodarstvu, davkih in carinah

Trump je obljubil, da bo »končal inflacijo«. Obljubil je tudi celovito znižanje davkov, oprostitev davka na napitnine, odpravo davka na socialno varnost in znižanje davka na dobiček.

Predlagal je vsaj 10-odstotne carine na večino tujega blaga, za uvoz iz Kitajske pa še dodatne 60-odstotne carine. Nekateri ekonomisti ob tem opozarjajo, da bi takšne poteze lahko dvignile povprečne življenjske stroške Američanov.

Zmanjševanje okoljskih regulacij

Lani je v posebnem videoposnetku napovedal, da bo takoj prvi dan prenehal z »grozodejstvi« zelene politike, s čimer je imel v mislih ukrepe zvezne vlade proti podnebnim spremembam. Maja letos je v New Jerseyju napovedal ustavitev vseh morskih električnih turbin na veter.

Med pogovorom za Fox News je lani v Iowi dejal, da bo diktator le prvi dan vladanja, kar po njegovih besedah pomeni, da bo nemudoma začel z vrtanjem pridobivati nafto. Obljubil je tudi, da bo povečal proizvodnjo fosilnih goriv v ZDA in se ne bo zanašal na obnovljive vire energije, kot je vetrna energija. Območja, kot je arktična divjina, želi odpreti za črpanje nafte.

Vojna v Ukrajini in Gazi

Glede vojne v Ukrajini in v Gazi je med kampanjo napovedal, da bo dosegel mir, še preden prevzame oblast. Trump je nezadovoljen, ker je Amerika porabila desetine milijard dolarjev za podporo vojni v Ukrajini.

Na splošno si želi, da država ne bi bila vpletena v konflikte v tujini. Je odločen zagovornik Izraela, vendar je Izraelce pozval, naj končajo operacijo. Obljubil je tudi, da bo končal s tem povezano nasilje v Libanonu, vendar ni povedal, kako.

Pravica do splava

V nasprotju z željami nekaterih njegovih podpornikov je Trump med predsedniško debato s Kamalo Harris dejal, da ne bo podpisal zakona o prepovedi splava. Leta 2022 je ustavno pravico do splava po vsej državi razveljavilo vrhovno sodišče, ki ima po Trumpovem prvem predsedniškem mandatu večino konservativnih sodnikov. Trump je govoril, da bi morale države svobodno odločati o svojih zakonih o splavu.

Pomilostitev nekaterih izgrednikov

Napovedal je še, da bo iz zapora izpustil številne udeležence napada na kongres 6. januarja 2021, ki jih je označil za politične zapornike. Doslej so bile vložene zvezne obtožnice proti 1530 posameznikom.

Ukrepanje proti tožilcem in sodnikom

Položaj 47. predsednika ZDA bo Trump uradno nastopil po prisegi 20. januarja 2025, med njegovimi prvimi načrti je odpustitev posebnega tožilca Jacka Smitha.

Smith vodi dva kazenska primera proti Trumpu na zvezni ravni - zaradi sprevračanja izida volitev 2020 in odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše. Ko bo Smith odpuščen, bosta primera mirovala, dokler ju ne bo razveljavil Trumpov nov pravosodni minister.

Trump je med kampanjo napovedal tudi ukrepanje proti drugim tožilcem in sodnikom, ki so sodelovali v njegovih sodnih postopkih.