Pariško prizivno sodišče je včeraj potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi Bismuth. Nicolas Sarkozy je tako kot prvi nekdanji francoski predsednik obsojen na zaporno kazen, ki ni pogojna. Zaradi poskusa podkupovanja sodnika je bil namreč obsojen na tri leta pogojno in eno leto zapora, kar pomeni, kot piše v razsodbi, da mora nositi elektronsko zapestnico v hišnem priporu. Poleg tega mu je prizivno sodišče za tri leta odvzelo državljanske pravice, kar je še eno hudo ponižanje za nekdanjega voditelja države, saj tri leta ne bo mogel sodelovati na volitvah ne kot volilec ne kot kandidat.
Vendar bo o vsem tem dokončno odločalo kasacijsko sodišče, na katero se namerava njegova odvetnica Jacqueline Laffont pritožiti. To je sporočila takoj po sodbi in jezno dejala novinarjem, da je »nedolžen«, da je »osupla« spričo takšne »krivične sodbe« in da bo »na koncu zmagala pravica«.
Tudi Sarkozy, ki je Franciji vladal v letih 2007–2012, ves čas vztraja, da je nedolžen. Novinarji so ga po izreku sodbe dolgo čakali, a je iz sodne dvorane prišel brez besed, le vljudno se je nasmihal. Ob prihodu je bil bolj sproščen in, vsaj v svoji izjavi, prepričan, da bo oproščen. Dejal je tudi: »Nikoli nikogar nisem podkupoval!«
Pomenljive beležke
Sodniki menijo drugače. V resnici obstajajo dokazi, da je leta 2014 preko svojega odvetnika Thierryja Herzoga sodniku kasacijskega sodišča Gilbertu Azibertu obljubljal prestižni položaj v pravosodju kneževine Monako v zameno za strogo zaupne informacije. Hotel je vedeti, kaj namerava kasacijsko sodišče storiti z njegovimi osebnimi beležkami, potem ko je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen obtožbe, da je za svojo volilno kampanjo leta 2007 izvabljal milijone evrov od milijarderke Liliane Bettencourt (1922–2017), ki naj bi zato plačala manj davkov. Predvsem je hotel, da bi mu beležke vrnili. Bal se je, da bi postale dokazno gradivo v zadevi Crédit Lyonnais, potem ko je leta 2008 kot predsednik države omogočil nekdanjemu milijarderju Bernardu Tapieju, da je dobil 403 milijone evrov odškodnine, ker naj bi ga državna banka Crédit Lyonnais kot kupec oškodovala pri prodaji delnic Adidasa.
Do dokazov s prisluškovanjem zaradi Gadafija
Dokaze o poskusu podkupovanja sodnika Aziberta so tožilci dobili med spornim prisluškovanjem telefonskim pogovorom med Sarkozyjem in njegovim odvetnikom Herzogom, ki je imel telefon registriran na ime Paul Bismuth. Tožilci so po naključju odkrili njuno skrivno telefonsko zvezo, ko so Sarkozyju konec leta 2013 začeli prisluškovati, ker so hoteli razčistiti, ali je libijski diktator Moamer Gadafi financiral njegovo volilno kampanjo leta 2007. V libijski zadevi sodišče še ni reklo zadnje besede, kot tudi ne glede Sarkozyjevih domnevnih mahinacij pri financiranju volilne kampanje 2012, ko je na volitvah sicer zmagal socialist François Hollande.
Odvetnik Herzog in sodnik Azibert sta bila v zadevi Bismuth obsojena na podobno kazen kot Sarkozy. Njuni odvetniki sodbi nasprotujejo, tudi zato, ker Azibert ni dobil omenjene službe v Monaku, Sarkozy pa ne svojih beležk. A sodišče meni, da je delikt podkupovanja že namen in obljuba, vsi trije obsojeni pa so pravniki (Sarkozy je bil nekoč odvetnik), torej dobro vedo, kaj je dovoljeno in kaj ne.
Najbrž bo po tej sodbi stranka republikancev, v kateri ima Sarkozy še vedno velik vpliv (zato se Macron z njim posvetuje), še naprej izgubljala podporo volilcev. Lani na predsedniških volitvah njena kandidatka ni dobila niti pet odstotkov glasov.
