Spektakularni Pelješki most je visok 55 metrov in dolg 2,4 kilometra. Širok je nekaj več kot 22 metrov in ima štiri vozne pasove. Največji razpon med 12 stebri mostu je 285 metrov, kar glede na višino mostu in globino morja pod njim – približno 28 metrov – omogoča plovbo tudi zelo velikih ladij. Glavni in odgovorni projektant mostu je slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki je večkrat povedal, da ima Pelješki most dušo in da gre za njegovo življenjsko delo. Most je eden od petih največjih mostov, zgrajenih v Evropi v tem stoletju.
Otvoritvena dogajanja so včeraj potekala ves dan. Na grandiozni most so že dopoldne spustili pešce, čezenj se je podalo tudi 250 tekačev. Večerne osrednje slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik republike Zoran Milanović, predsednik vlade Andrej Plenković in podpredsednica evropske komisije Dubravka Šuica. Avtomobilski promet po mostu je nato simbolično stekel z vožnjo električnega avtomobila nevera hrvaškega proizvajalca Rimac.
Do Dubrovnika pol prej
Prebivalci Pelješca in skrajnega juga Hrvaške ocenjujejo, da bodo z novim mostom in posodobljeno hitro cesto na polotoku skrajšali čas potovanja med Splitom in Dubrovnikom tudi za polovico. Ne bodo zapravljali časa za trajektni prevoz ali pa za dvojni prehod državne meje z BiH, kar bo tudi olajšalo in pospešilo pretok ljudi in blaga na tej poti. Prav tako pričakujejo, da bo veličastni most, ki je atrakcija že sam po sebi, dodatna spodbuda turistom za obisk juga države.
Prek mostu še nekaj časa ne bodo vozili tovornjaki. Na priporočilo komisije za cestno varnost bo most za prevoz težjega tovora in nevarnih snovi zaprt – predvidoma do konca osrednje turistične sezone ali do konca del na stonski obvoznici. 18 kilometrov obvoznice pri Stonu, ob stičišču polotoka s celino, gradi grško podjetje Avax, zgraditi morajo še približno osem kilometrov ceste, kar naj bi izvedli do konca leta. Vpadnice na most v skupni dolžini 12 kilometrov gradi avstrijska družba Strabag, ki bo dela končala do sredine avgusta. Tudi gradnja cest do mostu je bila zahtevna, saj je na njih predvidenih več predorov, mostov in viaduktov. Celotni projekt mostu, skupaj z vpadnicami s kopenske in pelješke strani, bo po zadnjih ocenah stal nekaj več kot 550 milijonov evrov.
Gradbišče so odpirali kar trikrat
Hrvaška vlada s HDZ na čelu je dvakrat slovesno odpirala gradbišče Pelješkega mostu. Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader, ki je medtem zaradi korupcijskih afer pristal v zaporu, je iz predvolilnih in čisto osebnih razlogov gradbišče mostu odprl leta 2005 in nato še leta 2007. Takrat so obljubljali, da bo most zgrajen do leta 2012, čeprav sredstva niso bila zagotovljena. Levosredinska vlada Zorana Milanovića je zaradi pomanjkanja denarja za nekaj časa projekt celo opustila in predlagala posebni cestni koridor preko ozemlja BiH, a so po pogovorih z Brusljem, ki je zahteval eksteritorialnost koridorja, leta 2013 most znova uvrstili na dnevni red. Gradnja mostu na Pelješac je za Hrvaško pomembna tudi zaradi pridružitve države schengenskemu območju. Brez njega namreč ne bi izpolnjevala schengenskih določil, ki zahtevajo zagotavljanje ozemeljske povezanosti države.
V tretje je bilo gradbišče Pelješkega mostu odprto julija 2018, v času prve vlade premierja Andreja Plenkovića, ko je kitajski gradbeni konzorcij na čelu z družbo China Road and Bridge Corporation uradno začel pripravljalna dela. Med drugim so najprej zrušili dva podporna stebra, ki sta bila narejena na prejšnjih gradbiščih, na katerih je otvoritveni trak slovesno prerezal Sanader.
Pred tem je junija 2017 evropska komisija po silnem lobiranju Zagreba sprejela odločitev, da bo enega največjih infrastrukturnih projektov na Hrvaškem sofinancirala s 357 milijoni evrov. S kohezijskimi sredstvi so financirali 85 odstotkov projekta mostu in vpadnic, ki je bil takrat ocenjen na 420 milijonov evrov. Postavitev mostu so v Bruslju tolmačili kot fizično povezovanje ozemlja EU, a tudi kot svojo predanost odpravljanju ovir, združevanju območij držav in zbliževanju ljudi.
Prve ideje za most je na Hrvaškem javno objavila županijska oblast v Dubrovniku sredi 90. let prejšnjega stoletja. Most so v urbanistični načrt dubrovniško-neretvanske županije uvrstili leta 2000, a do danes niso prenehala prerekanja, kdo od hrvaških politikov in vlad je bolj zaslužen za uresničitev projekta, ki ga je večinoma financirala Evropska unija, zgradila kitajska družba, projektiral pa Slovenec.
