Je še mogoče odvrniti Iran in Hezbolah od povračilnega napada na Izrael zaradi njegove dvojne izvensodne likvidacije? To je glavno vprašanje zadnjih slabih dveh tednov, ko se je svetovna diplomacija zavrtela na najvišjih obratih, da bi preprečila zdrs v regionalno vojno širših razsežnosti z morebitnim iranskim povračilom za likvidacijo političnega voditelja Hamasa Ismaila Hanije in vojaškega poveljnika Hezbolaha Fuada Šukrja. V vojno bi bile verjetno posrkane tudi ZDA kot zaščitna sila Izraela, zagotovo pa tudi nekatere evropske države.
Diplomacija visokih obratov
Telefonska diplomacija, pomešana z javno, je v teh dneh delovala s polno paro. Evropski voditelji so klicali novega iranskega predsednika Masuda Pezeškiana in ga rotili, naj Iran ne poseže po povračilnem napadu. Predsednik, ki je bil pred kratkim presenetljivo izvoljen kot predstavnik tabora reformistov, je v zadnjih dneh očitno zasledoval dvoje sporočil. Javno je branil iransko pravico do odgovora za uboj Hamasovega političnega voditelja na svojih tleh, po drugi strani pa naj bi iranskega verskega voditelja ajatolo Alija Hameneja prepričeval, da naj se Iran odreče obsežnemu povračilnemu napadu na Izrael, saj bi bila s tem ogrožena ne samo varnost, temveč tudi ekonomska prihodnost Irana in njegovih prebivalcev.
Iran je napovedal oster odgovor, v zadnjih dneh pa so se iz Teherana pojavili namigi, da velikega napada na Izrael morda ne bo. Postavili pa so pogoj, da pride do trajne prekinitve spopadov med Izraelom in Hamasom v Gazi. Za to bo ključen nov krog mirovnih pogajanj med Izraelom in Hamasom, ki se bo začel v četrtek, so sporočili neuradno. Uradno stališče pa je drugačno: Iran je evropske pozive k zadržanemu odzivu označil za nelogične, saj da mora odgovoriti na kršitev svoje suverenosti.
Po več mesecev trajajočih neuspešnih krogih pogajanj med Izraelom in Hamasom nov krog pogovorov opisujejo kot zadnjo priložnost za dogovor. Na to, da ne gre zgolj za Gazo, temveč tudi za vprašanje dokončnega zdrsa v bližnjevzhodno vojno, kaže nova pot ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna v regijo. Ta se bo na svoji turneji ustavil v Katarju, Egiptu in Izraelu, njegov cilj pa bo priprava uspešnega zaključka pogajanj. Ta so zdaj obremenjena z izraelskimi stališči in tudi z razkritjem Hamasa, da so njihovi člani v Gazi v dveh različnih incidentih ubili talca, dve talki pa huje ranili. Kaj se je zgodilo, niso pojasnili.
Zaostrena stališča
Vprašanje sicer je, ali bo Izrael pripravljen sprejeti dogovor. Kot je poročal New York Times, je Izrael svoja pogajalska izhodišča s Hamasom v minulih mesecih zelo zaostril in zdaj želi ohraniti nadzor nad južno mejo Gaze. Prav tako naj ne bi bil pripravljen sprejeti vrnitve Palestincev v severno Gazo po koncu bojev. Ta stališča naj bi presenetila tudi nekatere pogajalce, še piše New York Times. V Hamasu vztrajajo, da se pogajanja ne začenjajo s točke nič, temveč nadaljujejo na osnovi Bidnovega predloga o treh fazah. Osnovni predlog Bidna je predvideval, da bi v prvi fazi, ki bi trajala šest tednov, vladalo popolno premirje, izraelska vojska pa bi se umaknila iz velikih populacijskih centrov. V tej fazi bi tudi izmenjali prve ujetnike.
Glede sklenitve dogovora s Hamasom v izraelski vladi obstajajo različni pogledi, kar je že dolgo znano. A tako jasno kot pred dvema dnevoma ta nesoglasja še niso izbruhnila na dan. Obrambni minister Joav Galant je dejal, da je razlog za zastoj pri sprejemanju dogovora o talcih delno tudi pri Izraelu. Galant je s tem mislil na dilemo, ki leži pred judovsko državo: ali ob dogovoru s Hamasom zaključiti tudi napetosti na severni meji s Hezbolahom ali pa zabresti v regionalno vojno. Kot je dodal, sam skupaj z vojsko podpira prvo možnost. S tem in z besedami, da ne želi govoriti o »popolni zmagi in drugih neumnostih«, je ostro posredno napadel premierja Benjamina Netanjahuja, ki govori prav o tem.
Premier mu ni dolgo ostal dolžan. V njegovem kabinetu so objavili sporočilo za javnost, v katerem so obrambnega ministra obtožili prevzemanja protiizraelskega besedišča. »Galant s sprejetjem protiizraelske naracije zmanjšuje možnosti za dogovor o izpustitvi talcev,« so zapisali in dodali, da je voditelj Hamasa Jahja Sinvar največja ovira pri sklenitvi mirovnega dogovora. Prav tako bi moral Galant enako zastopati stališče, da je treba doseči popolno zmago, so dodali.
