Sodišče v Palermu na Siciliji je sinoči po dveletnem sojenju oprostilo 51-letnega podpredsednika vlade in voditelja skrajno desne Lige Mattea Salvinija. Tožilstvo je zanj zahtevalo šest let zapora, ker avgusta 2019 s humanitarne ladje nevladne organizacije Open Arms kot notranji minister na kopno ni spustil 147 iz morja rešenih migrantov. Ti so se potem po treh tednih nemogočih razmer na ladji, kjer so razsajale garje, z odlokom sodišča lahko izkrcali na otoku Lampeduza. Salvini, nekdanji separatist s severa Italije, ki v zadnjih desetih letih poskuša dobiti glasove tudi na jugu, je kot notranji minister v letih 2018–2019 nasploh preprečeval, da bi v italijanskih pristaniščih pristale humanitarne ladje, ki so sredi morja reševale migrante iz Afrike.
Boj z Melonijevo za volilce
Včeraj zjutraj je ob prihodu na sodišče novinarjem izjavil: »Ponosen sem na to, kar sem storil, in da sem branil svojo domovino. Boril sem se proti množičnemu priseljevanju.« Očitno hoče Salvini sojenje izkoristiti, da bi skrajno desni premierki Giorgii Meloni, ki ima v zadnjih mesecih znova težave s svojo protimigracijsko politiko, odškrnil nekaj volilcev. Oba si jih namreč poskušata pridobiti predvsem z ostro protimigracijsko politiko. Kot je pokazala anketa iz leta 2019, so v EU samo še Madžari in Grki bolj nenaklonjeni migrantom kot Italijani.
Migracija je postala glavna tema italijanske politike po množičnem navalu afriških migrantov v letih 2014–2017. Tedaj se je začel meteorski vzpon Salvinija. Njegova Liga je leta 2019 dosegala kar 38 odstotkov podpore in Salvini, ki je kot notranji minister tudi zaostril pogoje za pridobitev statusa begunca, se je že videl kot premier. Zato je z Ligo izstopil iz vlade, a predčasne volitve mu je tedaj preprečil nastanek koalicije med populisti iz Petih zvezd in levosredinskimi Demokrati.
Težave albanskega načrta
Februarja 2021 so vse stranke razen Bratov Italije Giorgie Meloni vstopile v vlado Maria Draghija. Iz opozicije si je Melonijeva pridobivala vse več volilcev z nastopi proti migrantom. Jeseni 2022 je zmagala na parlamentarnih volitvah z obljubo, da bo z vojaškimi ladjami blokirala plovila z migranti. A v prvem letu njenega vladanja, torej lani, se je število migrantov, ki so iz Afrike prišli v Italijo po morju, močno povečalo. Torej ji ni uspelo ustaviti migracij, čeprav je v tem videla svojo glavno nalogo. Letos si je malce oddahnila: število nezakonitih migrantov se je precej zmanjšalo, kar gre pripisati njenim sporazumom z oblastmi v Tuniziji, Libiji in Egiptu, ki so za ustavitev migrantov dobile velika finančna sredstva od EU.
V zadnjih mesecih pa ji zaradi nasprotovanja pristojnega italijanskega sodišča slabo kaže pri njenem velikopoteznem načrtu, da bi v italijanska taborišča v Albaniji poslala migrante, ki so jih italijanske ladje rešile iz morja na poti iz Afrike v Evropo. Ta neuspeh bo poskušal izkoristiti Salvini, da bi nazaj pridobil volilce, ki mu jih je Melonijeva prevzela v letih 2020–2022. V tem kontekstu lahko razumemo, zakaj se v Palermu hvali s svojim ravnanjem.
Huda demografska kriza Italije
V 59-milijonski Italiji se je v zadnjih desetih letih število tujcev, med katere so všteti tako zakoniti kot nezakoniti priseljenci, povečalo za 700.000. V Franciji, ki ima sedem milijonov več prebivalcev, se je v tem obdobju število tujcev povečalo za 1,5 milijona, v Nemčiji pa kar za 6,3 milijona. Velik del nezakonitih migrantov, ki pridejo v Italijo, namreč nadaljuje pot v Francijo, Švico, Avstrijo, Nemčijo itn.
Italija pa vse bolj potrebuje delovno silo, ker ima eno najhujših demografskih kriz v EU, saj ima Italijanka v povprečju 1,3 otroka. Poleg tega Italijani z diplomami odhajajo v tujino, predvsem v Nemčijo in Francijo. Kar 39 od 107 pokrajin ima več upokojencev kot zaposlenih. Brez priseljevanja bo leta 2050 v Italiji 5 milijonov manj ljudi, tretjina pa bo stara več kot 65 let.
Ker pa se italijanski delodajalci pritožujejo, da težko pridejo do delovne sile, je Melonijeva za leti 2024 in 2025 izdala 425.000 delovnih vizumov za ljudi iz držav, ki niso v EU. Pravi, da bo s takšnim zakonitim priseljevanjem zmanjšala nezakonito. V resnici gre pri 425.000 delovnih vizumih predvsem za legalizacijo nezakonitih migrantov, ki so že več let v Italiji.
