Prva premierka v zgodovini Italije Giorgia Meloni je v nedeljo in ponedeljek na regijskih volitvah v Laciju, katerega glavno mesto je njen rojstni Rim, in gospodarsko izjemno močni Lombardiji, katere glavno mesto je Milano, dosegla še en velik uspeh in okrepila svojo oblast v Italiji. Obakrat je njena vladna koalicija, ki je zmagala na septembrskih parlamentarnih volitvah, dobila absolutno večino glasov, tudi v Laciju, kjer je doslej vladala levosredinska demokratska stranka. Desnica tako odslej vlada v 14 od dvajsetih regij.
Zadovoljna premierka zase
in za celo vlado
V desetmilijonski Lombardiji je dosedanji 70-letni predsednik regije Attilio Fontana iz desničarske Lige dobil 55 odstotkov glasov. V šestmilijonskem Laciju pa je s 54 odstotki predsednik regije postal »neodvisni kandidat« Francesco Rocca, nekdanji predsednik italijanskega Rdečega križa, sicer pa kandidat desnice na predlog Melonijeve.
»Ti rezultati so utrdili desno sredino in okrepili vlado,« je zadovoljno ugotavljala Melonijeva. Njen premierski položaj pa je zdaj še bolj trden tudi nasproti voditeljema zavezniških strank, saj so njeni Bratje Italije najmočnejša stranka ne le v njenem Laciju, ampak tudi v Lombardiji, od koder sta doma Matteo Salvini in Silvio Berlusconi. V Laciju so Bratje dobili 33,6 odstotka glasov, v Lombardiji pa 26 odstotkov. Salvinijeva Liga se je morala v gospodarsko daleč najpomembnejši regiji zadovoljiti s 16,5 odstotka glasov, Berlusconijeva Naprej Italija pa z 8 odstotki.
Vendar je uspeh Melonijeve v dveh najpomembnejših italijanskih regijah deloma pokvarila nizka udeležba: v Lombardiji je bila 42-odstotna (leta 2018 je bila volilna udeležba 73-odstotna), v Laciju pa 37-odstotna (pred petimi leti 66,5-odstotna).
V prvih mesecih ni slabo
vodila države
Vsekakor je Melonijeva dobro opravila prvi test po septembrskih parlamentarnih volitvah. V teh štirih mesecih ni slabo vodila Italije. Vsekakor ni povečala nezaupanja finančnih trgov in še vedno so nizke obresti za velikanski italijanski dolg (v EU ima večjega le Grčija). Letos naj bi se proračunski primanjkljaj sicer zmanjšal na 4,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 3,7 odstotka BDP. Previdna mora biti ne le zaradi visoke zadolženosti Italije, ampak tudi zaradi 200 milijard evrov, ki jih Italija počasi že prejema iz evropskega sklada za gospodarsko okrevanje po pandemiji, kar je daleč največ v EU.
Na javno podobo Melonijeve sta gotovo pozitivno vplivali januarski srečanji s papežem Frančiškom in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Očitno pa podpori njene stranke ni pretirano škodil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je minulo sredo, ko je bila v Bruslju, ni povabil na srečanje v Elizejsko palačo z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Vsekakor gre za žalitev, saj Melonijeva, ki sicer prihaja s skrajne desnice, močno podpira Ukrajino. Poleg tega sta Macron in Scholz skupaj z njenim predhodnikom Mariem Draghijem junija 2022 obiskala Zelenskega v Kijevu – pobudo je dal prav Macron.
Vladni koaliciji očitno ni pretirano škodil niti Putinov prijatelj, 86-letni Berlusconi, ki je v nedeljo za Zelenskega dejal, da »ne bi smel napadati avtonomnih republik v Donbasu«.
