Evropska unija in tudi drugi zavezniki ob koncu poletja razmišljajo, kako naprej dolgoročno pomagati Ukrajini. Ta razprava se ni odvila zgolj na včerajšnjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov v španskem Toledu, temveč že dan prej na zasedanju obrambnih ministrov. Dolgoročna pomoč je sestavljena tako iz nadaljevanja pomoči v orožju kot tudi iz poskusov širjenja koalicije držav, ki podpirajo deset mesecev stare mirovne predloge Volodimirja Zelenskega.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po poletnih počitnicah v evropskih institucijah še enkrat predstavil svoj predlog o ustanovitvi posebnega obrambnega sklada za Ukrajino. Vanj bi še letos vplačali pet milijard evrov za pomoč Ukrajini v orožju in poplačilo evropskim državam za orožje, dobavljeno Kijevu. Ta sklad naj bi predstavljal neke vrste dolgoročno finančno jamstvo za Ukrajino. V naslednjih štirih letih naj bi sklad sicer obsegal 20 milijard evrov. Dokončnega dogovora o ustanovitvi sklada na zasedanju, kjer se ne sprejemajo formalni sklepi, še ni bilo. Borrell sicer upa, da bo dogovor o skladu možno doseči do konca leta.
Nadaljevanje pomoči, namenjene Ukrajini, se ne kaže zgolj v dodatnih obetajočih se finančnih sredstvih, temveč naj bi do konca oktobra dosegli cilj 30.000 izurjenih ukrajinskih vojakov, Borrell pa je predlagal, da bi sedemindvajseterica do konca leta izurila še dodatnih 10.000 vojakov. To bo le eno izmed novih zagotovil nadaljnje podpore Ukrajini, ki jih pripravlja EU. Do morebitnih premikov prihaja tudi glede možnega začetka pristopnih pogajanj Ukrajine z Evropsko unijo, o čemer bi se utegnili pogovarjati na decembrskem vrhu, ki ga bodo zaradi »blejskih zavez« evropskega predsednika Charlesa Michela podrobno spremljale tudi zahodnobalkanske države. Prav njegovo blejsko zavezo je kolegom včeraj predstavila zunanja ministrica Tanja Fajon.
Kuleba ostro nad kritike
poteka ofenzive
Zasedanja se je udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je spet pozival k dodatnemu orožju za Ukrajino (oklepnike in tanke) in tudi k širitvi koalicije držav, ki Ukrajini zagotavljajo letala F-16. Od tistih držav, ki ne morejo zagotavljati orožja, pa si je zaželel več bolnišničnih oklepnih vozil za evakuacijo ranjenih vojakov z bojišča. Razprava zunanjih ministrov je potekala le dan po prvem večjem uspehu ukrajinske vojske. V zaporoški regiji jim je namreč uspelo prodreti skozi rusko obrambno linijo, tako imenovano »Surovikinovo linijo« minskih polj in jarkov, ki je bila vzpostavljena še pod prejšnjim poveljnikom ruskih sil, generalom Sergejem Surovikinom, ki so ga po pohodu Jevgenija Prigožina na Moskvo odstavili s položaja.
Ukrajinska vojska je uspela prebiti rusko obrambo pri vasi Robotine. Gre sicer za majhen prodor, toda z njim bi utegnili pohod nadaljevati globlje proti jugu (do Azovskega morja in administrativnih meja Krima), kjer imajo sicer ruske sile vsaj še dve obrambni liniji. Do pozitivne dinamike po zagotovilih ukrajinskih poveljnikov prihaja tudi na vzhodu na območju Bahmuta.
Po začetku poletne ofenzive in počasnem napredovanju ukrajinskih sil v zadnjih tednih se se začele v vrstah zavezniških držav pojavljajo tudi kritike ukrajinske ofenzive. Novinarsko vprašanje o teh kritikah je Kuleba zavrnil z ostrimi besedami: »Kritizirati počasnost (protiofenzive) je enako kot ... pljuvati v obraz (ukrajinskemu) vojaku, ki vsak dan žrtvuje svoje življenje, se pomika naprej in osvobaja kilometer za kilometrom ukrajinske zemlje. Vsem kritikom priporočam, naj utihnejo, pridejo v Ukrajino in poskušajo sami osvoboditi en kvadratni centimeter.«
