Rusija je včeraj razširila obtožbe o odgovornosti za domnevni napad z brezpilotnimi letalniki na Kremelj še na Združene države Amerike. V sredo je trdila, da za njim stoji Kijev, in si pridržala pravico do povračilnih ukrepov, včeraj pa je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal, da ZDA »nedvomno« stojijo za dogodkom, ki ga označujejo kot poskus atentata na predsednika Vladimirja Putina. »Odločitev o takšnih napadih ne sprejema Kijev, ampak Washington. ZDA se morajo zavedati, da to vemo,« je dejal Peskov.
ZDA so takoj zanikale vpletenost, podobno kot v sredo Kijev. »Peskov laže,« je rekel član sveta za nacionalno varnost John Kirby, »ne vemo, kaj se je tam zgodilo, ampak zagotavljam vam, da Združene države niso imele pri tem prav nobene vloge.« Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred tem dejal, da Ukrajina ne napada Rusije, ampak bije vojno za osvoboditev svojih ozemelj. So pa razkriti dokumenti Pentagona pokazali, da je v preteklosti predlagal napad z droni na vojaške strateške lokacije v Rusiji, a blizu meje z Ukrajino.
Vrsta teorij
Na posnetkih, ki so zakrožili po spletu, je nad Kremljem videti najmanj en predmet, ki leti proti kupoli senata ob Rdečem trgu, nato pa izgine v svetli eksploziji. Rusija trdi, da je drona sestrelila. Kaj se je v resnici zgodilo, pa je predmet številnih ugibanj. Ameriški Inštitut za vojne študije ocenjuje, da za dogodkom verjetno stroji Rusija in da gre za manever, da bi vojno približala domači javnost in dosegla večjo družbeno mobilizacijo. Obenem bi lažje pojasnila odločitev, da javnost zaradi varnostnih razlogov ne bo smela v živo spremljati moskovske vojaške parade na dan zmage 9. maja. Takšne parade so v več drugih mestih zaradi varnostnih razlogov v celoti odpovedali. Porajajo se tudi vprašanja, kako bi se droni iz Ukrajine lahko tako približali Kremlju.
Po drugi strani nekateri analitiki ocenjujejo, da dogodek Rusiji ne gre v prid, saj meče slabo luč na njene obrambne zmogljivosti oziroma zmožnost zaščititi najpomembnejše objekte v državi. V Kijevu so v četrtek ugibali, da gre morda za diverzantsko akcijo ruskih skupin, ki se ne strinjajo z vojno in Putinovo vladavino. Če pa bi za napadom stala Ukrajina, bi to lahko bilo sporočilo Putinu, naj se ne počuti varnega. Predvideno je sicer, da se bo Putin parade na Rdečem trgu udeležil.
Nekateri analitiki menijo, da je treba počakati in da bo pravi razlog za dogodek, če ga je uprizorila Rusija sama, znan šele v prihodnje, če ga bo Moskva uporabila kot utemeljitev za kakšno svoje dejanje, kot je denimo predlog bivšega predsednika Dmitrija Medvedjeva, da je treba Zelenskega fizično odstraniti, kar je Moskva po trditvah Kijeva ob začetku vojne sicer že poskušala. Je pa tudi povsem mogoče, da bo dogodek dlje časa ostal nepojasnjen in predmet ugibanj ter medsebojnih obtožb, kot se že od septembra dogaja z razstrelitvijo plinovoda Severni tok.
