»Biti moramo pripravljeni dolgoročno, možnost obstaja, da bo vojna trajala mesece in leta,« je dobra dva meseca po začetku ruske invazije na Ukrajino ocenil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Nato je brez omejitev pripravljen pomagati Ukrajini, je napovedal in omenil prehod oborožitve ukrajinskih obrambnih sil z orožja še iz časov Sovjetske zveze na moderno orožje zahodnih držav.
Ruski okupator uvaja rubelj in pripravlja referendum
Prav zaradi oboroževanja Ukrajine s težkim orožjem – tudi Nemčija je nazadnje pristala na zavezo, da pošlje 50 tankov gepard s protizračno obrambo – se že več dni iskri med Moskvo in zahodom. Poleg tega, da z raketiranjem železniških povezav poskuša pretrgati dobavne poti orožja ukrajinskim silam, z grožnjami nastopa tudi proti zahodnim državam. To je ena zadnjih zaostritev na ukrajinskem bojišču, kjer boji še naprej potekajo v Donbasu in na jugu države. Do vnovičnih eksplozij je prišlo v še enem obmejnem skladišču streliva na ruski strani. Napadov na ruskih tleh Ukrajina doslej ni potrdila in jih je komentirala zgolj z besedami: »Rusiji se je zgodila karma.« Danes pa je svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak posredno vendarle nakazal, da bi jih lahko izvedle ukrajinske sile. »Ukrajina se bo branila tudi z napadi na skladišča in oporišča ubijalske Rusije. Svet nam priznava to pravico,« je dejal Podoljak.
Zaradi ukrepov okupacijskih oblasti na jugu Ukrajine medtem postaja vse bolj jasno, da Rusija načrtuje trajno prisotnost na zasedenem ukrajinskem ozemlju. Novi guverner zasedenega mesta Herson Kiril Stremusov, ki ga je nastavila Moskva, je napovedal, da je vrnitev Hersona pod »nacistično Ukrajino nepredstavljiva«, že s 1. majem pa bodo na celotnem okupiranem ozemlju uvedli rusko valuto rubelj, ki naj bi v štirih mesecih povsem nadomestila ukrajinsko grivno. Nove oblasti v mestu, kjer pogosto prihaja do protestov lokalnega prebivalstva proti okupacijskim silam, sicer načrtujejo za celotno hersonsko regijo podoben referendum o neodvisnosti, kot so ga pred časom že izvedli v Donecku in Lugansku, kjer poskuša ruska vojska z okrepljenimi napadi zavzeti celotno območje sosednjih regij.
Majanje stabilnosti Moldavije
Do zaostrovanj pa prihaja tudi v ukrajinski sosedi Moldaviji, kjer je v zadnjih dneh prišlo do več nepojasnjenih eksplozij v samooklicani proruski Pridnestrski republiki, ki je neodvisnost razglasila leta 1990. Nepojasnjeni napadi neznanih storilcev so bili izvedeni na dva oddajnika, ki oddajata ruske televizijske programe, napaden je bil sedež varnostnega ministrstva samooklicane republike, prav tako naj bi z ukrajinskega ozemlja obstreljevali obmejno pridnestrsko vas Kolbansa (nad njo naj bi opazili tudi drone), kjer je eno izmed skladišč ruske vojske z okoli 20.000 tonami streliva. Vse od razglasitve samostojnosti te separatistične moldavske regije je tam nastanjenih vsaj 1500 ruskih vojakov (večina naj bi jih bila domačinov z ruskim potnim listom), njihovo število pa naj bi se po nekaterih neuradnih podatkih v zadnjih mesecih podvojilo. Oborožene sile Pridnestrja naj bi štele okoli 5000 do 7500 vojakov.
Še pred invazijo na Ukrajino se je špekuliralo, da bi lahko ena izmed osi napadov na Ukrajino vodila tudi s pridnestrskega ozemlja. Vendar se to ni zgodilo. Dogajanje v regiji se je ponovno znašlo v središču pozornosti, ko je prejšnji teden ruski general Rustan Minekajev dejal, da je cilj Rusije nadzorovati celoten južni lok Ukrajine vse do Pridnestrja, kar bi pomenilo, da bi Moskva utegnila Ukrajino povsem odrezati od črnomorske obale, za kar pa bi morala zavzeti tudi Odeso.
Ocene zadnjih zaostrovanj v Pridnestrju in Kijevu ne bi mogle biti bolj različne. V Ukrajini ocenjujejo, da je napade pod pretvezo izvedla Rusija, medtem ko naj bi bila po besedah namestnice obrambnega ministra Hane Malja Rusija pripravljena izkoristiti Pridnestrje za napad bodisi na Ukrajino bodisi Moldavijo. Namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko pa je dogajanje v Pridnestrju opisal z besedami, da očitno tam obstajajo sile, ki želijo zaostrovati napetosti. Posvaril je pred scenarijem, ko bi Rusija (zaščitnica Pridnestrske republike) morala posredovati. Moldavska predsednica Maia Sandu je bila v svoji oceni bolj previdna: prihaja do napetosti med različnimi silami, ki so zainteresirane za nadaljnjo destabilizacijo regije. Po seji sveta za nacionalno varnost je dejala, da se z opisanim dogajanjem povečujejo ranljivost Pridnestrja in tveganja za Moldavijo.
