Razpravo o Ukrajini so zahtevale ZDA, Francija, Velika Britanija, Japonska, Južna Koreja in Malta, Slovenija pa jo je uvrstila v enega najbolj izpostavljenih dni, ko so se v generalni skupščini začeli govori voditeljev držav članic. »Edini razlog za sklic tega sestanka je zagotoviti Volodimirju Zelenskemu še en koncertni oder v OZN, tokrat v dvorani varnostnega sveta... in dati zahodnim državam priložnost, da kritizirajo Rusijo,« je ob začetku zasedanja o Ukrajini, ki se ga je udeležil tudi Zelenski, dejal Nebenzija. Dodal je, da Rusija ne misli izgubljati časa s poslušanjem izjav o Ukrajini, ki »so za večino preostalega sveta prežvečene ter ne prinašajo ničesar k razpravi«. Potem je ves čas, ko so govorili drugi, gledal v telefon in papirje, ko je dobil besedo, pa ponovil stare trditve Moskve, s katerimi poskuša utemljiti napad na Ukrajino. Zasedanje je zapustil pred koncem, tako kot tudi večina ostalih glavnih govorcev.
Nebenzija je Slovenijo tudi obtožil, da je na zasedanje povabila nesorazmerno veliko držav nečlanic (enajst), čeprav se je »na začetku članstva v varnostnem svetu zavezala k povečanju učinkovitosti njegovega dela in obljubila, da se bo strogo držala prakse tega telesa. A vse te obljube so bile prazne«, je dejal. Po njegovem je na ta način splavala po vodi tudi priložnost, da bi današnji osrednji dogodek slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu, odprta razprava z naslovom Voditeljstvo za mir, peljala v zanimivo razpravo o učinkovitosti multilateralnega sodelovanja. Odprte razprave se lahko udeleži vsaka članica OZN in danes jih pričakujejo več kot devetdeset, ena osrednjih tem pa bo, kako doseči učinkovitost varnostnega sveta.
Brez novih idej
Nebenziji je odgovoril slovenski veleposlanik Samuel Žbogar, ki je vodil začetek razprave, bržkone prav zaradi pričakovanih postopkovnih ugovorov ruskega predstavnika, ki niso nobena novost, ko gre za Ukrajino. Dejal je, da se je Slovenija držala pravil in bila zmerna glede števila povabljenih nečlanic na zasedanje. Dejal je tudi, da imajo glede Ukrajine vse med njimi tudi poseben interes, ki je bil v preteklosti že prepoznan, saj niso povabljene prvič, zato je vabilo po mnenju Slovenije ustrezno.
Med povabljenimi nečlanicami varnostnega sveta je bilo več sosednjih držav Ukrajine pa tudi Litva, Italija, Nemčija in Danska.
Žbogar je vodenje zasedanja nato predal premierju Robertu Golobu, ki je dejal, da bo Slovenija še naprej stala ob strani Ukrajini in da je zagrenjen, ker »je varnostni svet Ukrajino pustil na cedilu«. Posebej je izpostavil, da je Ukrajina Sloveniji lani po katastrofalnih poplavah poslala materialno in strokovno pomoč kljub vojni doma.
Kakšnih novih idej in pogledov glede vojne in njenega reševanja na zasedanju ni bilo slišati. Zelenski je dejal, da je Rusijo mogoče v mir samo prisiliti in da je to tudi nujno potrebno. Jutri bo ameriškemu predsedniku Joeu Bidnu predstavil tako imenovani načrt za zmago, ki naj bi predvideval izdatno politično in vojaško podporo ter odpravo prepovedi uporabe zahodnega orožja globlje na ruskem ozemlju. Včeraj se je ločeno sestal tudi z Golobom.
Na razpravi o Ukrajini so med drugim sodelovali generalni sekretar OZN Antonio Guterres, zunanji ministri vseh ostalih stalnih članic varnostnega sveta, ameriški Antony Blinken, kitajski Wang Yi, britanski David Lammy in francoski Jean-Noel Barrot, pa tudi italijanski Antonio Tajani in nemška Annalena Baerbock.
Slovenija se je medtem odločila sklicati tudi izredno zasedanje varnostnega sveta o Libanonu, ki bo danes pozno popoldan po lokalnem času. Zahtevala ga je Francija.
