Nosilna raketa Sojuz s sondo je danes ob 9.10 po lokalnem oziroma 1.10 po srednjeevropskem času vzletela s kozmodroma Vostočni v regiji Amursk na daljnem vzhodu Rusije. Izstrelitev je neposredno prenašala ruska vesoljska agencija Roskozmos.

»Izstrelitev je bila uspešna,« je dejal vodja agencije Jurij Borisov in dodal, da vse poteka gladko. Raketa s sondo je po nekaj minutah zapustila Zemljino atmosfero, Lunino orbito pa naj bi sonda po načrtih dosegla v štirih ali petih dneh. Predvidoma 21. avgusta bo pristala na južnem polu Lune, kjer bo v prvi vrsti iskala vodo zbirala vzorce tal.

»Prvič v zgodovini bo lunarni pristanek potekal na območju Luninega južnega pola. Do zdaj so vsi pristajali na ekvatorialnem območju,« je v nedavnem intervjuju pojasnil visoki uradnik Roskozmosa Aleksander Blohin.

Po vstopu v Lunino orbito bo sonda potrebovala še okoli sedem dni za manevriranje in pristanek severno od kraterja Boguslavski. Tam naj bi ostala in delovala približno eno leto. 14. julija je svoje vesoljsko plovilo Chandrayaan-3 proti Luni izstrelila tudi Indija. Plovilo naj bi na Luni pristalo 23. avgusta, navaja britanski BBC.

Misija Luna-25 je del ruskega lunarnega programa, ki predvideva izgradnjo vesoljske postaje na Zemljinem satelitu do leta 2040. Vzorce tal bo zbirala in analizirala z namenom razvoja tehnologije za mehke pristanke na Luni. Raziskovala bo tudi površinske plasti na njenem južnem polu in njeno ekosfero.

Luna-25 je naslednica sovjetske misije Luna-24, ki je avgusta 1976 zbirala vzorce Luninega površja. Tokratna misija je bila od leta 2019 večkrat preložena zaradi tehničnih težav, k temu pa je prispevala tudi odločitev Evropske vesoljske agencije, da prekine sodelovanje z ruskim lunarnim programom zaradi ruske invazije v Ukrajini.

»Rusija bi bila še vedno rada velika sila pri poletih v vesolje, kot je nekoč bila Sovjetska zveza. Vendar ima težave, ker zaradi zahodnih sankcij Roskozmos ne more do pomembnih elektronskih delov,« pa je zapisal Miha Šorli v  Po 47 letih bi Rusi spet radi na Luno