Nenavadno imenovan predlog zakona o varnosti Ruande nima nobene zveze z varnostjo v Ruandi, državi v Afriki, v katero bi britanska konservativna vlada prisilno izselila nezakonite priseljence, tako imenovane ljudi iz čolnov, ki po nevarnem prečkanju Rokavskega preliva prosijo za azil v Britaniji. Gre za tako imenovani izredni zakonski predlog, ki naj bi omogočil izvajanje prisilne izselitve nezakonitih priseljencev v Ruando, s katero je Britanija podpisala ustrezen sporazum.
Znan je postal aprila 2022. Takrat je vlada, še pod Borisom Johnsonom, sporočila »petletni poskusni program pošiljanje dela azilantov v Ruando«. Tja naj bi poslala vsakogar, ki je prišel v Britanijo nezakonito po prvem januarju 2022. Do zdaj niso poslali še niti enega, ker so to preprečila sodišča, tudi vrhovno sodišče.
Za nekatere premehek,
za druge pretrd
S tem izrednim zakonskim predlogom želi vlada Rishija Sunaka, ki trdi (in se tudi hvali pred volilci), da je rešitev problemov, povezanih z nezakonitim priseljevanjem, njena glavna prioriteta, oživiti sporazum z Ruando. Predlog zakona, ki mu opozicija kot vsej tako imenovani ruandski politiki nasprotuje, je požel kritiko tudi med številnimi poslanci z desnega krila vladajoče konservativne stranke. Po njihovi oceni je premalo oster do izgona nezakonitih priseljencev.
Konservativci se o »ruandski politiki« prepirajo zelo podobno, kot so se o brexitu. Desnici v stranki je vse premehko. Pred dnevi je zaradi domnevne mehkobe predloga zakona odstopil državni sekretar za notranje zadeve Robert Jenrick, član tako imenovane Evropske raziskovalne skupine, ki jo sestavljajo najbolj desničarski poslanci vladajoče stranke. Tudi ta je skupinsko poudarjala, da je predlog zakona premalo robusten, in napovedovala, da bo glasovala proti.
Obetal se je še en boleči poraz premierja Sunaka v parlamentu. Pa se to ni zgodilo. Za predlog zakona je po prvem branju glasovalo 313 poslancev, proti pa 269. Sunak je zmagal s 44 glasovi večine. In to kljub grmenju desnice o mehkobi tega predloga zakona, ki so mu sredinski konservativni poslanci mehko nasprotovali zaradi trdote, ker mislijo, da utegne Britanija z njim kršiti mednarodne obveznosti. Na koncu ni niti en konservativni poslanec glasoval proti, 24 jih ni glasovalo.
Sunakova Pirova zmaga
Sunakova zmaga je presenetila. Je pa res, da je pred razpravo in glasovanjem na Downing Street 10 povabil veliko skupino poslancev, znanih po pripadnosti desnici v stranki, da bi jih prepričal, naj glasujejo za ta predlog zakona, čeprav so napovedovali, da bodo glasovali proti. Mark Francois, vodja poslanske Evropske raziskovalne skupine, ki »raziskuje« predvsem, kako naj se Britanija čim bolj oddalji od Evrope, je po glasovanju razkril, da jim je Sunak obljubil, da je pripravljen z dopolnili predloga zakona pred naslednjim branjem v parlamentu zaostriti njegov besednjak. Zato gre bolj za Pirovo kot dejansko zmago, ki jo je Sunak zagotovil s še enim premikom v desno.
Notranja ministrica laburistične vlade v senci Yvette Cooper je v parlamentarni razpravi pred glasovanjem dejala, da je na podlagi ruandske politike, ki je davkoplačevalce stala že 400 milijonov funtov, vlada v Ruando poslala več britanskih notranjih ministrov kot nezakonitih priseljencev. Res je, odkar je vlada leta 2022 oznanila to politiko, sta Ruando obiskala dva notranja ministra, medtem ko tja niso poslali še niti enega nezakonitega priseljenca. Zaradi ruandske reprize brexitskega kaosa v konservativni stranki si velika večina Britancev želi čimprejšnjih volitev, na katerih se obeta morda največja volilna polomija zdaj vladajoče stranke.
