Britanski premier Rishi Sunak je navdušil desničarsko krilo svoje stranke in desničarske medije, ko je v torek v dolgem govoru v parlamentu za začetek prihodnjega leta napovedal drakonski zakon, ki bo po njegovem »nedvoumno jasen«: kdor koli bo prišel na Otok nezakonito, ne bo mogel ostati, ampak ga bodo pridržali in hitro vrnili ali v njegovo državo ali v varno državo, kjer bodo obravnavali njegovo prošnjo za azil (gre za Ruando in še kakšno državo). Pozne
in lažne pritožbe ne bodo več mogoče, nihče od odstranjenih pa ne bo nikoli več imel pravice priti v Veliko Britanijo, se v njej naseliti ali dobiti njeno državljanstvo. Agencija Združenih narodov za begunce je že ocenila, da bi takšen zakon kršil mednarodno zakonodajo.
Delovna mesta pa so prazna
Je to zastraševanje ljudi s čolnov in drugih nezakonitih priseljencev? »Ta zakon bo zastraševalen in bo reševal življenja,« je potrdila notranja ministrica Suella Braverman. Oba s premierjem Sunakom sta včeraj omenila smrt štirih ljudi v čolniču, ki je sredi zelo mrzle noči zašel v težave med prečkanjem Rokavskega preliva. Med skupno britansko-francosko operacijo so rešili 43 ljudi, trideset iz vode. »To so dnevi, ki se jih bojimo,« je dejala ministrica, premier pa je izrazil žalost »zaradi tragične izgube človeških življenj«.
Oba, ki obljubljata več poti za zakonito naselitev na Otoku, sta potomca priseljencev indijskih korenin, ki so živeli v vzhodni Afriki, od koder so se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja lahko zakonito naselili v Britaniji. Zakonite možnosti za naselitev nepremožnih tujcev pa so v Veliki Britaniji zdaj, posebno po brexitu, izredno omejene, čeprav je ravno zaradi odhoda iz EU oziroma državljanov članic Unije, ki so odšli, prostih na stotisoče delovnih mest v gostinstvu, javnem zdravstvu, avtoprevozništvu, kmetijstvu in drugih sektorjih.
Posebna enota za Albance
Sunak je obljubljal, da bodo do decembra prihodnje leto končali postopke za več kot 90.000 ilegalnih priseljencev. Kako? »S povečano hitrostjo procesiranja ljudi (mislil je na njihove prošnje za azil, op. a.) in izboljšanjem postopka, ki bosta potrojila storilnost uradnikov, pristojnih za obravnavo primerov, ter podvojitvijo osebja,« je dejal. Napovedal je tudi ustanovitev posebne enote 400 specialistov, ki se bodo ukvarjali samo z azilnimi prošnjami Albancev, ki se večinoma razglašajo za žrtve sodobnega suženjstva. Sunak pravi, da je ogromna večina prošenj Albancev neutemeljena in da jih bodo zato na tisoče vrnili v Albanijo že v nekaj mesecih.
Vse to je za nekatere konservativne brexitarje še vedno premalo. Zato bodo predlagali, da Britanija umakne podpis z evropske konvencije o človekovih pravicah, če bi bilo to potrebno za odstranitev nezakonitih priseljencev. Podprl jih je tudi nekdanji premier, zdaj poslanec Boris Johnson, saj je to njegova stara ideja. To je sicer pritisk na Sunaka, ki ni hotel reči, ali bi bil pripravljen to narediti, če bi to bila edina pot za zastrašitev ljudi v čolnih. Teh je letos prišlo že več kot 40.000, daleč največ doslej. Četrtina je Albancev.
Pokvarjen azilni sistem
Sunak je novi zakon napovedal natančno tri leta po tistem, ko je njegova konservativna stranka zmagala na volitvah predvsem z obljubo, da bo ob brexitu obnovila nadzor nad priseljevanjem, takrat pod vodstvom Johnsona, ki je k uspehu brexitskega referenduma pripomogel tudi s protipriseljensko retoriko in obljubljanjem obnovitve nadzora nad »našimi mejami, zakoni in denarjem«. Priseljenci naj bi bili krivi za pomanjkanje vsega, kar muči domorodno prebivalstvo: delovnih mest, bolniških postelj, socialnih stanovanj in tako naprej. Azilni sistem pa se je pokvaril pod vladavino konservativcev, ki so na oblasti od leta 2010. Število azilantov se je v zadnjih nekaj letih izjemno povečalo. Po najnovejših podatkih jih je 143.377, od tega jih 117.000 čaka na prvi odziv na njihovo prošnjo. Blizu sto tisoč od teh čaka na odziv že več kot šest mesecev. Ker medtem ne smejo delati in so nastanjeni v hotelih, vlada zanje troši težke milijone davkoplačevalcev.
