Danes se začenja dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), osrednje multilateralne varnostne organizacije na evropskih tleh, v kateri sodeluje 57 držav iz Evrope, Amerike in srednje Azije. Največ oči bo uprtih v šefa ruske diplomacije Sergeja Lavrova, ki je dobil zeleno luč za prihod v Skopje. Bolgarija in Severna Makedonija sta namreč njegovemu letalu izdali dovoljenje za prelet oziroma pristanek. Zasedanja organizacije, ki je bila zasnovana na helsinški sklepni listini iz leta 1975, se bo lahko udeležil, kljub temu da je na sankcijskem seznamu EU.
Zaradi prihoda Lavrova v Severno Makedonijo, ki je zadnje leto predsedovala OVSE, so udeležbo odpovedali zunanji ministri Litve, Latvije in Estonije, pozneje pa še Ukrajine. Baltski trojček je ocenil, da je Rusija dobila zgolj še eno priložnost za širjenje svoje propagande. Trdijo tudi, da se z omogočanjem udeležbe Lavrovu (lani mu Poljska ni omogočila prihoda na zasedanja OVSE) mednarodna skupnost vrača k ustaljenemu načinu delovanja.
Takšen očitek so zavrnili v ameriški administraciji. Tudi v nemški, saj zunanja ministrica Annalena Baerbock pravi, da je udeležba Lavrova nujna za zoperstavljanje ruski »imperialni norosti« in za to, da se ji prepreči uničiti OVSE. Moskva namreč od začetka vojne v Ukrajini blokira številne odločitve organizacije, med drugim sprejetje proračuna. Za vse odločitve pa je potrebno soglasje.
Namesto Estonije vskočila Malta
Severna Makedonija je kot gostiteljica v težkem položaju, saj si mora prizadevati za uspešen zaključek srečanja, če naj OVSE v prihodnjem letu kar se da normalno deluje. Od napada na Ukrajino Kremelj izrablja možnost blokade v OVSE za pritisk na Zahod znotraj organizacije. Tako je denimo Rusija pred srečanjem v Skopju po letu 2020 vnovič blokirala kandidaturo Estonije za predsedujočo prihodnje leto. Načeloma je potem pristala na Malto, a morajo to v Skopju še formalno potrditi.
Moskva nasprotuje Estoniji zaradi njenih kritik Rusije in trdi, da ne bi prispevala h gradnji konsenza v organizaciji. Na čelu OVSE, za katerega pravi, da je postal orodje Zahoda, noče članice Nata. Malta to ni in z njenim imenovanjem so druge članice podlegle pritisku Rusije.
»Prisotnost Lavrova zmanjšuje pomen grozljivih zločinov, ki jih Rusija še naprej izvaja. Estonija ne more sedeti za isto mizo z agresorjem in nositi odgovornosti za posledice, ki jih lahko povzroči udeležba Lavrova. To je v nasprotju z našimi temeljnimi načeli,« je svojo odsotnost na zasedanju v Skopju pojasnil estonski zunanji minister Margus Tsahkna. Pravi, da bi Lavrov moral sedeti na zatožni klopi zaradi vojnih zločinov. Odpoved udeležbe baltskega trojčka v Skopju tako predstavlja tudi solidarnost z Ukrajino.
Kdo se bo sestal z Lavrovom?
Vsaj glede leta 2025 pa ni pričakovati težav z izbiro predsedujoče države. Takrat bo 50. obletnica sklenitve helsinške sklepne listine, zato bo organizaciji predsedovala Finska – če ne bo kakšnega novega zapleta glede na napete odnose Moskve in Helsinkov. Na tokratnem vrhu bo treba doseči še soglasje o drugih pomembnih vprašanjih, ki so zaradi ruskih nasprotovanj še odprta. Gre za podaljšanje mandata generalni sekretarki OVSE Helgi Mariji Schmidt in trem direktorjem institucij OVSE. »Ključne odločitve za OVSE bodo sprejete v Skopju. Kot gostitelji sveta ministrov imamo zgodovinsko vlogo pri reševanju organizacije,« je dejal severnomakedonski zunanji minister Bujar Osmani. Z Lavrovom se namerava srečati v vlogi predsedujočega zasedanju.
V Kremlju pa pravijo, da je med evropskimi zunanjimi ministri veliko zanimanja za bilateralna srečanja z Lavrovom. Zagotovo se z njim ne bo srečal ameriški zunanji minister Antony Blinken. »Ne bomo se vrnili k običajnemu delu sredi te agresije, ki je povzročila največjo kopensko vojno na evropski celini po drugi svetovni vojni,« je dejal ameriški veleposlanik pri OVSE Michael Carpenter. Prav tako Lavrov ne more računati na srečanje z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom.
Načrt glede udeležbe je spremenila slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Sprva je bilo mišljeno, da se bo zasedanja udeležila državna sekretarka Sanja Štiglic, saj je Fajonova včeraj popoldne sodelovala na razpravi varnostnega sveta OZN v New Yorku. A bo danes vendarle pripotovala v Skopje. Slovenija za bilateralno srečanje z Lavrovom ni zaprosila, so nam sporočili na ministrstvu in dodali, da je delovna raven diplomatskih stikov z Rusijo od začetka vojne močno omejena.
