Predvolilne napovedi v ZDA se tokrat niso uresničile, vladajoča demokratska stranka se je očitno odrezala precej bolje od pričakovanj, še vedno pa kaže, da bo izgubila večino v predstavniškem domu kongresa.
Ameriška politično zainteresirana javnost je bila po torkovem zaprtju volišč včeraj obsojena na čakanje. Do sinoči po našem času ni bilo dokončno znano, katera stranka bo naslednji dve leti obvladovala predstavniški dom kongresa oziroma senat, saj so bili rezultati marsikje zelo tesni oziroma se je štetje zavleklo. Takšen (ne)rezultat je predstavljal dobro novico za demokrate. Trend je včeraj sicer kazal, da bodo republikanci dobili večino v predstavniškem domu, vendar se očitno niso izpolnile predvolilne napovedi o njihovem velikem uspehu, ki so ga – po barvi te stranke – poimenovali rdeči val, za katerega naj bi poskrbela zaskrbljenost ljudi nad gospodarstvom, za kar račun običajno izstavijo vladajoči, zdaj torej demokratski stranki.
Velika zgodba v Pensilvaniji
Čakanje na razplet volitev bo morda trajalo še nekaj časa. V tekmi za stočlanski senat je števec včeraj kazal 48 sedežev za demokrate in 49 sedežev za republikance, tri tekme so bile še neodločene: v Georgiji, Arizoni in Nevadi. Republikanci za osvojitev večine potrebujejo zmago v dveh, enako demokrati, saj v primeru razmerja 50:50 odločilni glas odda njihova podpredsednica države.
Tokrat so volili tretjino oziroma 35 senatorjev, glavna zgodba pa se za zdaj odvila v Pensilvaniji, kjer je demokratskemu kandidatu Johnu Fettermanu, ki ga je maja zadela kap in ga dva meseca ni bilo v javnosti, uspelo premagati republikanski televizijski obraz in prvega muslimanskega kandidata za senat v kateri koli stranki Mehmeta Oza, ki je imel podporo bivšega predsednika Donalda Trumpa. Tekmovala sta za sedež, ki ga je doslej zasedal republikanski senator Pat Toomey, ki odhaja v pokoj. To je bil včeraj tudi edini senatni sedež, ki je prešel od ene stranke k drugi. Progresivni Fetterman, ki je pritegnil mnoge mlade volilce, je zmagal za približno tri odstotne točke, demokrati pa so morda lahko zaskrbljeni, ker ni slavil še bolj zanesljivo glede na to, da je Ozu škodovalo, ker se je v Pensilvanijo preselil šele leta 2020 in je v enem od intervjujev govoril o tem, da ima ta zvezna država morje.
Na končni razplet v Nevadi in Arizoni bo morda treba počakati vsaj do petka ali sobote, saj med drugim še prihajajo glasovnice po pošti, ki so jih volilci lahko oddali tudi še v torek. Včeraj je sicer kazalo, da bodo demokrati ohranili sedež v Arizoni in ga izgubili v Nevadi. To pa bi pomenilo, da bo o večini v senatu odločala Georgia, kjer do včeraj noben kandidat ni presegel 50 odstotkov. Po zakonu te zvezne države bi to pomenilo, da bi morala aktualni demokratski senator Raphael Warnock in republikanski bivši zvezdnik ameriškega nogometa s Trumpovo podporo Herschel Walker v drugi krog 6. decembra in bi bilo torej šele takrat jasno, kdo bo imel večino v senatu. Ne bi bilo prvič, saj so jo demokrati pred dvema letoma osvojili prav z odločilno zmago Warnocka v drugem krogu.
Na poti k ne preveč udobni večini
435-članski predstavniški dom pa je tisti, kjer naj bi se zgodil rdeči val. Ta nima natančne definicije. Za nekatere pomeni, da stranka pridobi 50 sedežev, republikanski vodja v tem domu kongresa Kevin McCarthy je pred volitvami dejal, da bi val pomenil že dodatnih dvajset sedežev. Vendar se je tudi to včeraj zdelo malo verjetno.
Zdaj imajo demokrati v predstavniškem domu 220 sedežev, republikanci 212, trije sedeži so prazni. Projekcije so včeraj kazale, da bi jih lahko imeli republikanci po novem okoli 225, demokrati 210, je pa bila vrsta tekem še tesnih, tako da je šlo zgolj za ocene. A vse je kazalo, da bo demokratska stranka ob večino, predsednik Joe Biden pa pred precej težjo drugo polovico mandata, pa čeprav so včeraj iz Bele hiše prihajale navedbe, da so ga spet podcenjevali in da so rezultati potrditev njegovega dobrega dela.
Ena odmevnih tekem za predstavniški dom se je sicer odvila v New Yorku, kjer je kongresni sedež izgubil Sean Patrick Maloney, vodja predvolilne kampanje demokratov, kar je prvi takšen poraz po štiridesetih letih. Pri republikancih pa je v Koloradu presenetljivo kazalo na tesen poraz razvpite zagovornice nošnje orožja Lauren Boebert.
Zelo odmevna pričakovana zmaga
Pomenljive in politično zanimive so bile tudi nekatere guvernerske volitve. Izbirali so guvernerje 36 zveznih držav (od 50), demokrati so do sinoči republikancem speljali dva položaja, v Marylandu in Massachusettsu, republikanci demokratom nobenega. Odprte so bile še štiri tekme, med drugim v Arizoni, kjer je republikanka Keri Lake v nasprotju s predvolilnimi anketami zaostajala za demokratko Katie Hobbs in namigovala na volilne prevare.
Najbolj odmevno pa je bilo dogajanje na Floridi, čeprav ni bilo nobenega presenečenja.
Tam je zlahka zmagal republikanski guverner Ron DeSantis, kar je samo še okrepilo ugibanja o njegovi predsedniški kandidaturi leta 2024. Nasploh so republikanci na Floridi močno zmagali in demokratom prevzeli štiri kongresne sedeže in nobenega izgubili.
Volitve guvernerjev so prinesle tudi poraz dveh nekdanjih demokratskih vzhajajočih zvezd, v Teksasu Beta O'Rourka, za katerega je to tretji odmeven poraz po predsedniški kandidaturi leta 2020 in senatni leta 2018, v Georgiji pa demokratske guvernerske kandidatke Stacey Abrams, ki je s svojim zagrizenim delom leta 2020 pomagala Bidnu do zmage v tej zvezni državi. Abramsovo je premagal aktualni republikanski guverner Brian Kemp, širši Ameriki znan po tem, da ga je Trump ostro kritiziral, ker je leta 2020 dovolil potrditev volilnih izidov in Bidnove zmage.
Trump je sicer še pred tokratnimi volitvami namignil, da bo 15. novembra, torej v torek, napovedal »nekaj velikega«, domnevno predsedniško kandidaturo. Zaenkrat ni znano, ali se bo to zgodilo, glede na rezultat volitev.
