Sprejetje zakonov je v soboto neposredno obsodil ameriški državni sekretar Antony Blinken. Kot je zapisal na Twitterju, je Dodik s podpisom zakona o nepriznavanju odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v tej srbski entiteti BIH, kršil ustavo Bosne in Hercegovine ter spodkopal daytonski sporazum.

Dodik je v petek podpisal zakon, ki Banjaluki omogoča, da obide ali ignorira odločitve najvišjega mednarodnega odposlanca v državi. Ta, trenutno nemški diplomat Christian Schmidt, nadzoruje civilne vidike daytonskega mirovnega sporazuma, ki je končal vojno v letih 1992-1995. Mednarodni odposlanec ima pomembna izvršilna pooblastila, zlasti za odpuščanje izvoljenih uradnikov in vsiljevanje zakonov.

Parlament entitete je 21. junija sprejel spremembo zakona, v skladu s katero Schmidtovih odločitev ne bodo več objavljali v uradnem listu entitete, s tem pa v njej tudi ne bodo več veljale. Schmidt je nato 1. julija razveljavil to spremembo zakona, pa tudi odločitev skupščine v Banjaluki o nespoštovanju odločitev ustavnega sodišča BiH.

Schmidt je takrat izpostavil, da oba koraka pomenita napad na ustavno sodišče BiH in poskus ogrožanja odločitev pravnega in ustavnega okvira BiH, vključno z odločitvami visokega predstavnika.

Spomnil je tudi, da parlamenta entitet nimata pravice do odstopanja od določil ustave BiH ali drugih obveznosti, ki izhajajo iz daytonskega mirovnega sporazuma. Ena od teh je tudi sodelovanje z visokim predstavnikom.

Obenem je uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih bodo dejanja, ki kršijo ustavno ureditev države, v prihodnje obravnavali kot kaznivo dejanje. Zanje je zagrožena večletna zaporna kazen.

Dodik je sicer že kazensko ovadil samega sebe zaradi sprejema zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BiH. Državno tožilstvo BiH je na podlagi te ovadbe začelo postopek proti Dodiku.