Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji letno na prebivalca popijemo 12,1 litra alkohola. S tem se uvrščamo nad evropsko povprečje, ki znaša 9,5 litra. Po porabi delamo družbo Franciji in Portugalski, naši sosedje Hrvati pa imajo z 8,7 litra alkohola nekoliki zmernejše navade. Mesec, ko alkohol še posebej hitro teče po grlih, je december.
Na severu kontinenta so navade nekoliko drugačne. Britanski Guardian poroča, da na Švedskem zadnjih 15 let opažajo, da se ljudje raje odločajo za suhi december oziroma »Vit Jul«. To sicer pomeni bel božič, a je po skupni dobrodelni akciji s sosednjo Finsko postalo sinonim za decembrsko alkoholno abstinenco.
Da je praznična abstinenca padla na plodna tla prav na Švedskem, ni naključje. Država ima namreč že dolgo tradicijo regulacije porabe alkohola. Prvi pozivi k zmernosti so se v državi pojavili že leta 1830. Leta 1860 je nastal prvi državni monopol za prodajo alkohola, trenutna ureditev pa je v veljavi od leta 1955. Posledično je mogoče v običajnih trgovinah na Švedskem najti le nizkoalkoholna piva. Za kaj resnejšega, torej pijače z več kot 3,5 odstotka vsebnosti alkohola, je treba obiskati prodajalno Systembolaget, kar prevedeno pomeni »monopolna prodajalna alkoholnih pijač«.
V teh prodajalnah veljajo stroga pravila glede oglaševanja pijač, prepovedane so promocijske akcije oziroma popusti. Vse zato, da bi bila nakupovalna izkušnja čim bolj podobna dolgočasnemu obisku kakšnega skladiščnega diskonta. Zanimivi so tudi odpiralni časi: večina prodajaln se med tednom zapre že ob 19. uri, zaprte so tudi ob sobotah zvečer in ob nedeljah. Kdor se želi zabavati z alkoholom, mora v stvar vložiti nekaj načrtovanja.
Ponujajo 25 tisoč različnih alkoholnih pijač!
Čeprav se stvar sliši skrajno zoprno in dolgočasno, ima tudi šokantno zanimive lastnosti. Najprej, cene uvoženih pijač znajo biti relativno ugodne. Ker gre za državni monopol, se lahko veriga z uvozniki pogaja za količinske popuste. Prav tako človek osupne ob neverjetno bogati izbiri pijač, ki so na voljo kupcu v Systembolaget. Veliko se jih dobi v trgovinah, še več pa prek spletne strani. Britanski Guardian poroča, da v okoli 400 prodajalnah po Švedskem in na spletni strani ponujajo kar 5700 vrst piva. Skupno celo več kot 25 tisoč različnih vrst alkoholnih pijač. Pri tem gre izpostaviti, da je na spletu naročene pijače možno prevzeti v trgovini, lahko pa jih dostavijo tudi na dom.
Če se slučajno zgodi, da v obsežnem katalogu kljub vsemu ne najdete tiste pijače, ki ste si jo zaželeli, jo lahko naročite, državna veriga pa jo bo poskušala dobiti oziroma uvoziti. Da trgovina promovira odgovorno uživanje alkohola, priča tudi podatek, da je mogoče za velike dogodke, kot so poroke, naročiti večje količine alkohola: tisto, kar ostane, pa, seveda v zaprtih steklenicah, v prodajalnah vzamejo nazaj in povrnejo kupnino.
Slovenci smo daleč od suhe družbe, čeprav imamo že dobri dve desetletji v veljavi Kebrov zakon. Tudi mi med tednom in ob sobotah zvečer ne moremo kupiti alkohola v trgovinah, čeprav začne dnevna prepoved veljati dve uri pozneje kot na Švedskem, v nedeljo pa so trgovine tako ali tako zaprte. Kaj če bi poskušali uvesti še državni monopol po švedskem vzoru? Ni rečeno, da bi se potrošnja alkohola zmanjšala. Kaj pa, če bi se povečala izbira?
