Naložbe v slovensko avtocestno omrežje doslej niso doživele širšega nasprotovanja javnosti, prav tako niso povzročile globljega strankarskega razdora med levim in desnim političnim polom. V javnem interesu je naložba v tretjo razvojno os, javnost podpira tudi odločitev Darsa, da bo štajerska vpadnica v Ljubljano dobila tretji pas. Slovenija ima 625 kilometrov avtocest in je avtomobilska dežela.
Švica je dežela železniškega prometa. Ima najgostejše železniško omrežje, približno petino vsega potniškega prometa v alpski državi opravijo po tirih, kar je prav tako evropski rekord. Naložbe v avtocestno omrežje ne uživajo konsenza, o njih bodo v nedeljo glasovali na zveznem referendumu. Izid glasovanja je povsem negotov.
S predorom bi se povezali z Nemčijo in Francijo
Na referendumu bo približno 5,6 milijona volilnih upravičencev imelo pravico glasovati o načrtovani širitvi in dograditvi avtocestnega omrežja. Predvidene naložbe naj bi se izvedle na približno 40 kilometrih od skupaj 1549 kilometrov avtocest (v Sloveniji jih imamo 625 kilometrov). Vrednost investicij je ocenjena na 5,25 milijarde evrov. Z naskokom najdražji projekt na seznamu želja švicarskega zveznega ministra za promet Alberta Röstija je Renski predor v Baslu, ki bi Švico povezal z Nemčijo ter Francijo. S predorom želijo promet prestaviti pod površje, obstoječo avtocesto pa demontirati. Na treh avtocestnih odsekih bi vzpostavili tretji oziroma četrti vozni pas, dva avtocestna predora bi dobila dodatno cev. Rösti poudarja, da so naložbe ključne v boju proti prometnim zastojem na preobremenjenih avtocestah, kjer je hkrati onemogočeno preusmerjanje prometa na regionalne ceste.
Referendum je predlagala skupina levih strank in okoljevarstvenih organizacij, ki svoje nasprotovanje utemeljujejo z mnenji številnih prometnih strokovnjakov. Dvomijo o ocenjeni vrednosti naložb, prepričani so, da bo končni strošek vsaj za petino višji. Opozarjajo tudi na problem tako imenovanega spodbujenega prometa. Matej Ogrin, profesor geografije na ljubljanski filozofski fakulteti, je v nedavnem pogovoru za Dnevnik ta pojav opisal takole: »Če narediš tretji pas tam, kjer je zaznati potencialno povpraševanje, traja od pet do deset let, da ga zapolniš. Če pa povpraševanje rešuješ na druge načine, se začne dogajati vsaj delna preusmeritev prometnega povpraševanja.«
Povedano drugače: dodatni avtocestni pasovi spodbudijo še več prometa in dolgoročno ne zmanjšujejo prometnih zamaškov, temveč jih povečujejo. Tudi švicarski zvezni urad za ceste (Astra) pritrjuje tej oceni in pravi, da bo učinek načrtovanih naložb izničen že leta 2040. Kljub temu jih zagovarja z oceno, da bi na najbolj problematičnih odsekih cestni promet sicer že prej kolabiral.
Sprva se je zdelo, da podpora naložbam ni ogrožena, po prvih javnomnenjskih raziskavah je 56 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bodo glasovali za. Neopredeljena sta bila dva odstotka anketiranih. Po temeljni politični logiki bi morale tovrstne naložbe soglasno podpirati konservativne in desne populistične stranke, ki imajo večino na zvezni in kantonalni ravni. Projekte podpirajo tudi gospodarska in kmetijska združenja. Kljub temu politična in javnomnenjska podpora projektom iz tedna v teden kopni.
Če si proti migracijam, si tudi proti novim avtocestam
Tudi v desnem taboru je namreč nasprotovanje precejšnje, med drugim z oceno, da bodo naložbe podražile cene goriva. Obenem nekateri vlečejo populistično povezavo med priseljevanjem in rastjo cestnega prometa. Nekako v slogu: če si proti migracijam, moraš biti tudi proti novim avtocestam. »Argument se mi ne zdi smiseln, vendar je zelo razširjen,« je za Spiegel Online dejal Jean-François Steiert, državni svetnik za mobilnost in podpredsednik kantona Fribourg.
Podporo je omajalo tudi poročilo zveznega ministrstva za promet, ki ugotavlja, da avtomobili in tovornjaki povzročajo ogromno okoljsko škodo v Švici: ta letno znaša več kot 20 milijard evrov, kar je približno osem milijard evrov nad prejšnjimi ocenami. Raziskava je tudi utemeljila dvom o gospodarskih koristih predlagane dograditve avtocest.
Bolj ko se bliža datum glasovanja, bolj je izid negotov. To potrjujejo tudi zadnje javnomnenjske raziskave inštituta gfs.bern. Širitvi avtocestnega omrežja nasprotuje 51 odstotkov vprašanih, podpira jo 47 odstotkov, dva odstotka sta še vedno neopredeljena.
