Na inavguracijsko zasedanje evropske politične skupnosti (EPS), ki jo je spomladi predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron kot novo platformo političnega dialoga vseh evropskih držav za usklajevanje skupnih evropskih politik, so prišli vsi povabljeni voditelji iz celotne sedemindvajseterice, evropskih držav, ki niso članice EU, in sedemnajstih držav sosedstva na različnih stopnjah evropske perspektive. Za en dan so Grki in Turki, Armenci in Azerbajdžanci, Kosovci in Srbi odložili medsebojna nesoglasja ter sodelovali v razpravah o skupni politiki do vojne v Ukrajini. Prišla je tudi britanska premierka Liz Truss, ki pa je pojasnila, da njena udeležba ne pomeni, da se Velika Britanija pomika bliže EU, temveč želi z njo sodelovati le pri vprašanjih skupnega interesa.
Evropa brez Rusije in Belorusije
Glede na udeležbo je bil vrh res zgodovinski, v grobih obrisih pa je spominjal na format Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, v kateri sicer sodeluje 57 držav iz Severne Amerike, Evrope in Azije. Edina, ki sta manjkala na praškem gradu Hradčani, sta bila ruski predsednik Vladimir Putin in njegov beloruski zaveznik Aleksander Lukašenko, ki na srečanje nista bila povabljena. Njuna politična izolacija je bil tudi glavni signal prvega zasedanja EPS Moskvi in Minsku.
Gostitelj srečanja, češki premier Petr Fiala, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, je bil glede morebitnega podvajanja EPS z drugimi organizacijami povsem nedvoumen. Do tega ne bo prišlo, je dejal Fiala, ki je sicer ocenil, da se bo iz evropske politične skupnosti izcimilo nekaj uporabnega. Vendarle 44 evropskih voditeljev na včerajšnjem zasedanju ni sprejemalo skupnih sklepov. Odprto pa tudi ostaja, kakšno institucionalno podobo bo imela EPS v prihodnje. Načrtovana so srečanja vsakih šest mesecev, a nova platforma za razprave evropskih voditeljev nima svojega sekretariata, proračuna, nejasen ostaja tudi njen odnos do Evropske unije, v kateri so sicer predvsem balkanskim državam morali v preteklih mesecih pojasnjevati, da ta platforma ne bo predstavljala nadomestka za polnopravno članstvo v EU.
Golob s Šmihalom o
ukrajinskem članstvu v Natu
Kot tema zasedanja je prevladovala vojna v Ukrajini. Voditelji so na plenarnem zasedanju po videopovezavi prisluhnili ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki je od evropskih držav do vključitve Ukrajine v Nato zahteval varnostna zagotovila. Ob robu zasedanja pa so imeli tudi možnost dvostranskih srečanj. Prvič so se tako sestali azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in armenski premier Nikol Pašinjan, ki poskušajo normalizirati odnose med svojimi državami. Možnost dvostranskega srečanja z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom je izkoristil tudi premier Robert Golob, ki je Šmihalu pojasnil slovensko stališče do članstva Ukrajine v Natu, za katero je Kijev zaprosil minuli petek po Putinovi aneksiji zasedenih ukrajinskih regij. Golob mu je dejal, da Slovenija razume njihovo prošnjo, vendar da je pridruževanje severnoatlantskemu zavezništvu dolgotrajen proces. Po premierjevih besedah Slovenija podpira približevanje Ukrajine Natu, je pa treba najti pravo pot, ki jo bodo enotno podprle vse zaveznice.
Po plenarnem zasedanju so voditelji na okroglih mizah govorili o evropskem pozicioniranju po ruskih pripojitvah ukrajinskih regij, o energetski varnosti, gospodarski situaciji in podnebnih spremembah. Čeprav skupne deklaracije po vrhu ni bilo, je vendarle obstajalo strinjanje, da je treba znižati cene zemeljskega plina.
