Mednarodno kazensko sodišče (ICC) s sedežem v Haagu je včeraj izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi domnevne odgovornosti za vojni zločin nezakonite deportacije in preselitve otrok z okupiranih območij v Ukrajini na ozemlje Ruske federacije. »Obstaja utemeljena podlaga za domnevo, da je Putin osebno kazensko odgovoren za očitane zločine z zagrešitvijo dejanj neposredno, skupaj z drugimi in/ali prek drugih,« je navedlo sodišče. Putinu očita tudi neizvajanje ustreznega nadzora navzdol po verigi poveljevanja, da se takšna dejanja ne bi dogajala. Sodišče je izdalo tudi nalog za prijetje komisarke za pravice otrok v Putinovem uradu Mariji Aleksejevni Lvovi-Belovi.
Ukrajinska stran že nekaj časa opozarja, da ruske okupacijske sile nasilno premeščajo prebivalstvo z zasedenih ozemelj v Rusijo. Ukrajina trdi, da so do vključno prejšnjega meseca odpeljali najmanj 16.221 otrok (ICC o konkretnih številkah javno ne govoril). Gre za dejanja, ki predstavljajo kršitev ženevskih konvencij in so pri ICC opredeljena kot vojni zločin.
Mednarodno kazensko sodišče svojih nalogov za prijetje običajno javno ne oznanja zaradi zaščite prič in žrtev. Tudi tokrat vsebine niso objavili, so se pa sodniki za razkritje obstoja nalogov odločili »zaradi pravice in da bi preprečili nadaljnje zločine«, je včeraj dejal Piotr Hofmanski, predsednik ICC.
Malo možnosti za prijetje
Ukrajina ni članica mednarodnega kazenskega sodišča, vendar je priznala njegovo pristojnost za preiskavo zločinov na njenih tleh, storjenih od novembra 2013 dalje. Več kot 40 držav, tudi Slovenija, je lani po začetku ruske agresije na ICC naslovilo poziv k preiskavi dogajanja v Ukrajini in tožilec Karim Khan je kmalu začel delo.
Tudi Rusija ni članica ICC. V Moskvi je tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova včeraj dejala, da je nalog za prijetje zanje pravno ničen. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dejal, da gre za zgodovinski korak, s katerim se bo začela »zgodovinska odgovornost«.
Nalog za prijetje Putina v praksi pomeni, da bi ga lahko aretirali, če se znajde v kateri od 123 držav, ki so članice ICC, torej so pristopile k rimskemu statutu, ki je podlaga za delovanje sodišča. Vendar je tak scenarij zelo malo verjeten. Hofmanski pa je včeraj dejal, da je vse odvisno od mednarodnega sodelovanja.
Putin ni prvi državnik, ki ga z nalogom za prijetje išče ICC. To je bil leta 2009 tedanji sudanski predsednik Omar Al Bašir zaradi domnevne odgovornosti za vojne zločine v Darfurju. Vendar je potem obiskal več držav članic ICC, kjer ga niso hoteli aretirati. Na oblasti je ostal do leta 2019, nato pa so v Sudanu dali prednost domačim sodnim postopkom proti njemu. Tretji državnik, za katerega je ICC izdal nalog za prijetje, je bil libijski voditelj Moamer Gadafi, a so ga nekaj mesecev zatem ubili.
ICC sojenja v odsotnosti ne izvaja.
