»Če bo ta odločitev sprejeta, to pomeni neposredno vpletenost držav članic Nata, ZDA in evropskih držav, v vojno v Ukrajini. To bi spremenilo tudi samo naravo konflikta. Sprejeli bomo ustrezne odločitve na podlagi groženj, s katerimi se bomo soočili,« je še dejal Putin.

V Kijevu si že dlje časa prizadevajo, da bi zaveznice prepričali v odpravo omejitev glede uporabe izstrelkov dolgega dosega, ki jih Ukrajini dobavlja Zahod. S tem bi ukrajinska vojska lahko napadla tudi cilje globlje na ruskem ozemlju in morda bolj uspešno preprečevala ruske napade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes znova pozval zahodne zaveznice k odpravi omejitev in ocenil, da njihovo omahovanje koristi Rusiji. »Zavlačevanje tega procesa pomeni, da Rusija lahko premakne te vojaške cilje še globlje na svoje ozemlje,« je dejal.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je sicer danes v Varšavi dejal, da bodo ZDA po potrebi prilagodile svojo vojaško podporo Ukrajini. S tem je namignil, da bi Washington lahko odpravil omejitve glede uporabe ameriškega orožja dolgega dosega, podobno je pred njim že v torek storil tudi predsednik Joe Biden.

Toda večina zahodnih držav kljub večkratnim namigom o morebitni odpravi omejitev za Ukrajino pri uporabi orožja dolgega dosega še vedno omahuje. Predvsem ZDA so bile doslej zadržane zaradi strahu pred eskalacijo, ki bi lahko privedla do neposrednega konflikta z Rusijo.

Vprašanje odprave omejitev bo verjetno tudi osrednja tema srečanja med Bidnom in britanskim premierjem Keirom Starmerjem, ki bo v petek obiskal Washington.