Najprej je bilo presenečenje, nato je osuplost zamenjalo drugo čustvo: strah. Potem ko se Rusija že teden dni spopada s še naprej prodirajočimi ukrajinskimi silami v svoji regiji Kursk, se je po razglašenih izrednih razmerah v obmejnih regijah Kursk, Brjansk in Belgorod odločila za novo evakuacijo prebivalstva. V regiji Belgorod so začeli delno evakuacijo prebivalcev, ker so ob meji zaznali aktivnosti ukrajinske vojske. Za zdaj so evakuirali 11.000 civilistov. V Kursku so morali doslej zaradi prodirajočih ukrajinskih vojakov evakuirati 120.000 civilistov, še 60.000 jih je na območjih, ki bi jih po ocenah guvernerja regije morali zapustiti.
Nekdanji Putinov zaveznik, pozneje pa njegov oster nasprotnik, pokojni šef Wagnerja Jevgenij Prigožin je dejal, da je ruski režim z Vladimirjem Putinom najbolj ranljiv na svojem ozemlju. Prav to zdaj dokazuje ukrajinska vojska. Temu primeren je bil včerajšnji odziv ruskega predsednika Putina, ki je na seji sveta za nacionalno varnost dejal, da je treba ukrajinske sile pregnati z ruskega ozemlja, potem ko je že pred dnevi ocenil, da je vpad ukrajinske vojske na rusko ozemlje velika provokacija Kijeva.
Ali bo ukrajinska vojska vdrla tudi v Belgorod, podobno kot so to v preteklih dveh letih že storile paravojaške enote ukrajinskih nacionalistov in ruskih oporečnikov, za zdaj še ni znano. Iz belgorodskega mesta Šebekino in vasi Nova Tavolžanka so včeraj že poročali o ukrajinskem obstreljevanju. Toda vse bolj je jasno, da želi ukrajinska vojska – tudi v zameno za visoke izgube – obdržati ozemlje v Kursku in morda v še kateri obmejni ruski regiji.
Ker so ruske obmejne regije praviloma slabo varovane, so relativno lahek plen za ukrajinsko vojsko, ki morda poskuša z osvojitvijo ruskih ozemelj izboljšati pogajalske pozicije za morebitna pogajanja z Rusijo, ki bi utegnila slediti ameriškim predsedniškim volitvam. Z vdorom v Kursk je Ukrajina popolnoma spremenila naracijo: zdaj ni več zgolj država, ki se poskuša braniti na svojem ozemlju, obrambo je prenesla tudi na ozemlje sovražnika, in to ne zgolj z napadi dronov, temveč tudi s pehoto.
Putin: želijo izboljšati pogajalsko pozicijo
Celo ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj v delu ocene dogajanja na ruskem bojišču zvenel podobno kot zahodni vojaški analitiki. »Zdi se, da hoče Ukrajina izboljšati svoje pogajalske pozicije. Toda o kakšnih pogajanjih se lahko pogovarjamo z ljudmi, ki streljajo na civiliste?« se je spraševal predsednik države, ki je v zadnjih dveh letih in pol dnevno napadala civilne cilje v Ukrajini. Na zasedanju sveta za nacionalno varnost je napovedal ukrepanje proti Ukrajini, ki po njegovi oceni poskuša ustrahovati ruske državljane in sejati nestabilnost. Njene vojake je treba iztisniti z ruskega ozemlja, je še dejal Putin: »Izgube ukrajinskih oboroženih sil se dramatično povečujejo, tudi med najbolje opremljenimi enotami, ki jih sovražnik prestavlja na našo mejo. Sovražnik bo zagotovo dobil dostojen odgovor in vsi cilji, s katerimi se soočamo, bodo nedvomno doseženi.«
Po začetku poletja, ko je ukrajinski vojski z dodatnimi ozemeljskimi izgubami na območju Donecka slabo kazalo, se je enačba zdaj spremenila. »Ukrajinska operacija v pokrajini Kursk je ukrajinskim silam omogočila, da so začasno prevzele pobudo na bojišču na delu fronte in spodnašajo rusko pobudo. Ker ima Rusija od novembra 2023 pobudo na celotnem bojišču, lahko določa lokacijo, čas, obseg in zahteve bojevanja v Ukrajini ter Ukrajino prisili, da porabi material in človeške vire za reaktivne obrambne operacije. Zaradi ukrajinske operacije v pokrajini Kursk pa sta se Kremelj in rusko vojaško poveljstvo morala odzvati ter prerazporediti sile in sredstva v sektor, kjer so ukrajinske sile začele napade,« ocenjujejo v ameriškem Inštitutu za vojne študije (ISW).
Ukrajinske sile nadzorujejo
vsaj 28 ruskih zaselkov
Po ocenah ruskih blogerjev poskušajo ukrajinski vojaki obkoliti Sudžo. Posnetki na spletnih omrežjih sicer že kažejo ukrajinske vojake v Sudži. Velike bitke naj bi se bile tudi pri krajih Korenovo in Martinovka. Ukrajinske sile naj bi vstopile trideset kilometrov globoko na rusko ozemlje, ponekod pa naj bi se že vkopavale na položajih. Med vdorom naj bi zajele tudi več deset ruskih vojakov. Guverner pokrajine Kursk Aleksej Smirnov obseg ukrajinskega vdora sicer opisuje skromneje: ukrajinski vojaki naj bi v širini 40 kilometrov vdrli 12 kilometrov globoko na rusko ozemlje, nadzorovali pa naj bi 28 zaselkov.
Ruska vojska naj bi v preteklih dneh s prerazporeditvijo enot vendarle upočasnila napredovanje ukrajinske vojske. O stanju na bojišču v Kijevu sicer molčijo, zato ni znano, koliko izgub so utrpeli ob prodoru na rusko ozemlje. Prav tako ukrajinske oblasti niso razkrile, koliko vojakov sodeluje v napadu na rusko ozemlje. Eden izmed ciljev ukrajinske ofenzive bi utegnila biti tudi jedrska elektrarna Kursk, ki je ena izmed treh največjih v Rusiji. Ruski vojaki so se po začetku ukrajinske ofenzive že začeli vkopavati okoli elektrarne, ki leži 40 kilometrov zahodno od prestolnice Kursk ob reki Sejm.
Vsaj za trenutek pa je kazalo, da bi utegnila vzplamteti še ena ukrajinska fronta – z Belorusijo. Potem ko naj bi pred dnevi nad Belorusijo poleteli ukrajinski droni in je režim Aleksandra Lukašenka napovedal okrepitev enot ob meji z Ukrajino, v Kijevu zdaj zatrjujejo, da ni nobenih dokazov, da je do teh okrepitev dejansko prišlo. V beloruski opoziciji v izgnanstvu medtem dvomijo, da so ukrajinski droni sploh poleteli nad belorusko ozemlje in bili tam sestreljeni. Razbitine so sicer kasneje prikazovali na beloruski televiziji.
