Putin je odlok podpisal »zaradi potrebe po nujnem ukrepanju kot odgovor na neprijazno ravnanje Evropske unije«, poroča ruska tiskovna agencija Tass, ki navaja, da je bil dokument danes objavljen na uradnem portalu pravnih informacij.

Omenjeni odlok začasno odpravlja številne določbe sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov z EU, Norveško, Dansko, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom, še navaja Tass.

Odlok med drugim preklicuje večkratne enoletne vizume za uradne delegacije in novinarje ter večkratne petletne vizume za člane nacionalnih in regionalnih vlad, parlamentov in sodišč.

Putin je zunanjemu ministrstvu tudi naložil, naj uvede osebne omejitve za tujce in osebe brez državljanstva, ki zagrešijo »neprijazna dejanja« pri vstopu ali med bivanjem v »državi proti Ruski federaciji, njenim državljanom ali pravnim osebam,« še navaja Tass.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je že konec marca napovedal, da Rusija pripravlja ukrepe za omejitev vstopa za državljane t. i. neprijaznih držav, med drugim za vse članice EU, v odgovor na »neprijazna dejanja« številnih držav, ki so po ruski invaziji na Ukrajino proti njej uvedle sankcije.

Zelenski ruske vojake označil za morilce, posiljevalce in roparje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je, potem ko so v mestih okoli Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile, odkrili številna trupla civilistov, ponoči v video nagovoru dejal, da »se je na Ukrajino zgrnilo koncentrirano zlo«. Ruske sile je označil za »morilce, mučitelje, posiljevalce in roparje, ki sami sebe imenujejo vojska«. Rusija je danes ponovno zavrnila obtožbe, da so ruske sile odgovorne za pobijanje civilistov v kraju Buča v bližini Kijeva.

V Ukrajini po umiku ruske vojske z območja Kijeva prihajajo na dan poročila o domnevnih ruskih pobojih ukrajinskih civilistov. Eden večjih pokolov naj bi se zgodil v Buči, dostop do katere je bil skoraj mesec dni povsem onemogočen, ukrajinske enote so tja prodrle šele v zadnjih dneh. Po prvih navedbah župana Buče naj bi tam v množičnem grobišču pokopali skoraj 300 ljudi, saj so bile ulice prekrite s trupli. Tudi tuji mediji so poročali o pretresljivih prizorih in truplih, ki ležijo kar na ulicah, ter o množičnih grobiščih. 

Ukrajinski predsednik .Volodimir Zelenski je povedal, da se je v Buči zgodil genocid, in dodal, da si ruske sile po tem, kar so naredile, zaslužijo smrt, poročajo tuje tiskovne agencije. Del nagovora je Zelenski povedal v ruščini. Dejal je, da si želi, da bi matere ruskih vojakov videle trupla ubitih ljudi v Buči, Irpinu in Hostomelu. »Rad bi, da vsi voditelji Ruske federacije vidijo, kako se izvršujejo njihovi ukazi,« je dodal. Povedal je, da so oblikovali posebno telo, ki bo preiskovalo zločine na območjih okoli Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile. Po navedbah ukrajinske generalne tožile Irine Venediktove so doslej našli trupla 410 civilistov ter tudi množične grobove.

Rusija zavrača obtožbe o umorih v Buči

Rusija je danes ponovno zavrnila obtožbe, da so ruske sile odgovorne za pobijanje civilistov v kraju Buča v bližini Kijeva. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da so ruski »strokovnjaki na obrambnem ministrstvu ugotovili znake različnih ponaredkov«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Kategorično zavračamo vse obtožbe,« je dejal Peskov. »Zahtevamo, da številni mednarodni voditelji ne hitijo z obtožbami in vsaj prisluhnejo našim argumentom"« je dodal.. Moskva meni, da so razmere v ukrajinski Buči provokacija, ki ogroža mednarodni mir in varnost, zato bo od Združenega kraljestva, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu Združenih narodov, zahtevala sklic sestanka o tej zadevi,  je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Rusko obrambno ministrstvo je obtožbe o pobojih civilistov v Buči zanikalo že v nedeljo  ter navedlo da so delo ukrajinskih nacionalistov, ki hočejo odgovornost podtakniti Rusiji.  Kot je zatrdilo, v času, ko je bila Buča pod rusko zasedbo, niti en lokalni prebivalec ni bil žrtev kakršnihkoli nasilnih dejanj. Dodali so še, da je ruska vojska tamkajšnjim prebivalcem dostavila 452 ton pomoči.

Iz Evrope se vrstijo obtožbe o genocidu v Buči ter napovedi novih sankcij

Iz Evrope se sicer danes vrstijo obsodbe pobojev civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Več voditeljev držav jih je označilo za genocid, pozivajo tudi k novim sankcijam proti Rusiji. Poljski premier Mateusz Morawiecki je pozval k mednarodni preiskavi »genocida« ter predlagal ustanovitev mednarodne komisije, ki naj opravi preiskavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi španski premier Pedro Sanchez meni, da je v Buči videti znake morebitnega genocida. »Storili bomo vse, da tisti, ki so zagrešili te vojne zločine, ne bodo ostali nekaznovani, zato bodo stopili pred sodišča, ki bodo obravnavala te domnevne primere (zločinov proti) človečnosti, vojnih zločinov in, zakaj ne rečemo, tudi genocida,« je Sanchez danes dejal v Madridu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da obstajajo znaki vojnih zločinov. »Obstajajo zelo jasni znaki vojnih zločinov. V Buči je bila ruska vojska,« je Macron dejal za televizijsko postajo France Inter po odkritju množičnih grobišč in več sto mrtvih severozahodno od Kijeva. »Prizori so neznosni. Mednarodno pravosodje mora delovati. Tisti, ki stojijo za temi zločini, se morajo odzvati,« je še dejal.

Macron je pozval nadaljnjim korakom v smeri zaostritve sankcij proti Rusiji na ravni EU, ki bi po njegovih besedah lahko bile usmerjene proti ruski naftni in premogovniški industriji. Dodal je, da bo Francija v prihodnjih dneh te ukrepe uskladila s svojimi partnericami v EU, zlasti z Nemčijo.

Grozodejstva ruskih oboroženih sil v mestu Buča in drugih ukrajinskih mestih je ostro obsodila tudi Evropska unija. Storilci vojnih zločinov in drugih hudih kršitev ter odgovorni vladni in vojaški voditelji bodo za svoja dejanja odgovarjali, so sporočili iz urada visokega zunanjega predstavnika EU..

V ruskem obstreljevanju na jugu Ukrajine umrlo osem ljudi

 V ruskem obstreljevanju je bilo na jugu Ukrajine v nedeljo ubitih osem ljudi, 34 pa ranjenih, je danes sporočilo ukrajinsko tožilstvo v Kijevu. Ubitih je bilo sedem prebivalcev Očakiva, še 20 pa jih je bilo ranjenih. V mestu Mikolajiv je umrla ena oseba, 14 ljudi je bilo ranjenih, med njimi otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Ruske oborožene sile so napadle mesti Očakiv in Mikolajiv. V obstreljevanju so bili poškodovani hiše, vozila in civilna infrastruktura,« je zapisal ukrajinski generalni tožilec. Število smrtnih žrtev v Mikolajivu je v nedeljo potrdil tudi lokalni guverner Vitalij Kim.

Največje ukrajinsko pristanišče Mikolajiv, ki leži na poti do Odese, je ruska vojska močno obstreljevala že na začetku invazije, ko ga je neuspešno poskušala zavzeti. Konec prejšnjega meseca je ruska raketa v mestu zadela poslopje regionalne mestne vlade, pri čemer je bilo ubitih 36 ljudi.

Iz obleganih ukrajinskih mest v nedeljo zbežalo 2694 ljudi

Iz obleganih ukrajinskih mest je v nedeljo na varno prispelo 2694 ljudi. Skoraj 1500 rešenih oseb je iz regije Lugansk na vzhodu Ukrajine, je po poročanju časnika Ukrajinska pravda povedala podpredsednica vlade Irina Vereščuk. Sicer pa se je v Ukrajino od začetka ruske invazije vrnilo pol milijona ljudi.

Iz pristaniških mest Mariupolj in Berdjansk je v nedeljo z lastnimi avtomobili v Zaporožje pobegnilo približno 500 ljudi. Iz Mariupolja je v spremstvu Rdečega križa v Manhuš odpeljalo sedem avtobusov.

Vereščukova je rusko stran obtožila, da krši dogovorjeno prekinitev ognja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Medtem pa je Rusija v nedeljo obtožila Ukrajino, da ne sodeluje pri evakuaciji civilistov iz Mariupolja. Moskva in Kijev se že več tednov medsebojno obtožujeta sabotiranja evakuacije prebivalcev Mariupolja.

Od začetka ruske invazije se je medtem v Ukrajino vrnilo več kot pol milijona ljudi. »V zadnjem tednu je Ukrajino zapustilo 144.000 ljudi, 88.000 pa se jih je vrnilo v državo. Skupaj se je v Ukrajino vrnilo okoli 537.000 naših rojakov,« je v nedeljo sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo, ki se sklicuje na podatke državne mejne službe.

Od 24. februarja je po podatkih visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) državo zapustilo več kot 4,1 milijona Ukrajincev. Skupaj je svoje domove zapustilo več kot deset milijonov ljudi, ki so se preselili v sosednje države ali pa so razseljeni znotraj Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Priporočamo