»Danes se naši vojaki, tako kot njihovi predniki, borijo drug ob drugem za osvoboditev svoje domovine izpod nacistične umazanije z zaupanjem, da bo tako kot leta 1945 zmaga naša,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Putin, ki je februarja poslal rusko vojsko v »Ukrajino na posebno operacijo za demilitarizacijo in denacifikacijo« te nekdanje sovjetske republike.

»Danes je naša skupna dolžnost, da preprečimo preporod nacizma, ki je povzročil toliko trpljenja različnim narodom,« je dodal.

Večkrat je izpostavil zasluge ne le vojakov ampak tudi civilistov »na domači fronti, ki so razbili nacizem za ceno neštetih žrtev«.

»Žal danes nacizem spet dviguje glavo,« je še povedal ruski predsednik, ki je vojaško operacijo v Ukrajini sprožil zaradi domnevnega fašizma v tej državi ter domnevnih groženj Rusiji in rusko govoreči manjšini na vzhodu Ukrajine, ki jih zdaj ruska vojska s to operacijo »osvobaja«.

»Naša sveta dolžnost je ustaviti ideološke naslednike tistih, ki so bili poraženi« v drugi svetovni vojni, ki jo Moskva imenuje velika domovinska vojna. Ruse je pozval, naj se maščujejo in dodal, da želi vsem prebivalcem Ukrajine mirno in pravično prihodnost.

Dan zmage v veliki domovinski vojni 9. maja je eden najpomembnejših nacionalnih praznikov v Rusiji. V ponedeljek bo v Moskvi vojaška parada, s katero tradicionalno obeležujejo spomin na zmago nad nacistično Nemčijo leta 1945.

V današnjem sporočilu je Putin po poročanju nemške tiskovne agencije dpa čestital ob dnevu zmage vladam Armenije, Azerbajdžana in Belorusije ter več srednjeazijskih nekdanjih sovjetskih republik, ne pa tudi vladam Ukrajine in Gruzije, s katero se je Rusija vojaško spopadla leta 2008. Čestital je tudi vodstvom vzhodnih ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk ter gruzijskih separatističnih območij Abhazije in Južne Osetije.

V Ukrajini danes hrvaški premier in predsednica nemškega parlamenta 

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je danes pripotoval v Kijev, kjer se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V Kijevu je danes tudi predsednica nemškega parlamenta Bärbel Bas, ki se je srečala z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom in obeležila spomin na žrtve nacistične Nemčije med drugo svetovno vojno.

Zelenski je Plenkoviča seznanil s stanjem v državi in posledicami ruske invazije. »Ukrajinski narod in vojaki so pokazali izjemen odpor v obrambi svojih družin, domov in države,« je na Twitterju zapisal hrvaški premier. »Hrvaška ve, kako je biti žrtev vojaške agresije, in trdno stoji za Ukrajino in podpira njeno evropsko pot,« je dodal po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.

Plenković se je sestal tudi s predsednikom ukrajinskega parlamenta Ruslanom Stefančukom. Po sestanku je povedal, da bo Hrvaška še naprej nudila politično, diplomatsko in drugo podporo ter parlamentarno sodelovanje, »še posebej glede evropske poti«. Pred tem je dejal, da se Zagreb zavzema, da bi Ukrajina dobila poseben status v EU.

Hrvaški premier naj bi danes obiskal še Irpin in Bučo v bližini Kijeva, od koder so poročali o vojnih zločinih. Na obisku ga spremlja minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman.

V Ukrajino je danes pripotovala tudi predsednica nemškega parlamenta Bärbel Bas in se srečala z ukrajinskim premierjem Šmihalom. Slednji je po srečanju zapisal na Twitterju, da Ukrajina plačuje visoko ceno za obrambo civiliziranega sveta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vodja Cie: Putin meni, da si ne more privoščiti poraza v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin meni, da si ne more privoščiti poraza v Ukrajini in zato vztraja pri vojni, hkrati pa ne kaže, da namerava Rusija uporabiti taktično jedrsko orožje, je v soboto na konferenci časnika Financial Times v Washingtonu povedal direktor ameriške obveščevalne agencije Cia William Burns.

Kljub nezmožnosti ruskega zavzetja Kijeva in napredovanja ruskih sil v ofenzivi na Ukrajino Putin po ocenah Burnsa ni spremenil svojega prepričanja o možni prevladi ruske vojske nad ukrajinsko. »Mislim, da je utrjen v prepričanju, da si ne more privoščiti poraza,« je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Dodal je, da ruskega predsednika "muči" Ukrajina že več let v »zelo vnetljivi kombinaciji zamere, ambicij in negotovosti«. Ukrajinski upor naj ga ne bi odvrnil, saj je »toliko stavil na odločitve, ki jih je sprejel na začetku te invazije«. »Mislim, da je zdaj prepričan, da mu bo krepitev sil še vedno omogočila napredek,« je dejal Burns, sicer nekdanji veleposlanik ZDA v Rusiji.

Povedal je še, da ameriške in druge zahodne obveščevalne agencije ne vidijo znakov, da bi bila Moskva pripravljena uporabiti taktično jedrsko orožje za zmago v Ukrajini ali ciljanje na podpornike Kijeva. »V obveščevalni skupnosti trenutno ne vidimo konkretnih dokazov, da bi Rusija načrtovala uporabo taktičnega jedrskega orožja.« »A glede na rožljanje z orožjem, ki ga slišimo pri ruskem vodstvu, ne moremo zanemariti teh možnosti. Zato ostajamo zelo pozorni,« je dodal.

Vojna v Ukrajini je po besedah Burnsa vznemirila Kitajsko, ki zdaj pozorno spremlja nauke iz te vojne. Ne verjame, da je kitajskega predsednika Xi Jinpinga odvrnila od želje po združitvi Tajvana s Kitajsko, če bo potrebno tudi s silo. So pa Peking po besedah Burnsa presenetili slaba predstava ruske vojske, upor Ukrajincev in močna podpora Zahoda Kijevu. »Mislim, da jih je presenetil način, kako je še posebej transatlantsko zavezništvo stopilo skupaj v ekonomskih sankcijah zoper Rusijo,« je dejal.

»Peking je vznemirilo dejstvo, da je to, kar je Putin storil, tesneje povezalo Evropejce in Američane. Mislim, da kitajsko vodstvo to pozorno spremlja, stroške in posledice morebitne uporabe sile za vzpostavitev nadzora nad Tajvanom,« je še povedal direktor Cie.

Ukrajinske oblasti po ruskem zračnem napadu na šolo na območju Luganska poročajo o domnevno do 60 mrtvih

Napad na šolo, kamor se je zateklo okoli 90 ljudi, se je zgodil v soboto popoldne. Ruske sile so medtem okrepile napade tudi drugod na območju Donbasa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zaenkrat so iz ruševin v kraju Bilogorivka potegnili dve trupli, je na Telegramu danes sporočil guverner regije Serhij Hajdaj. »Verjetno je mrtvih vseh 60 ljudi, ki so še pod ruševinami stavbe,« je dodal.

Po zračnem napadu na šolo je izbruhnil požar, stavba pa se je porušila. Reševalcem je doslej uspelo rešiti 30 ljudi, med katerimi jih je bilo sedem poškodovanih.

Bilogorivka je od hudo uničenega Lisičanska oddaljena okoli deset kilometrov.
Iz območja Luganska so v soboto poročali še o najmanj šestih mrtvih, med njimi dveh otrocih.

Ruska vojska stopnjuje napade tudi drugod na območju Donbasa, tako ji je uspelo prevzeti nadzor nad več območji, je danes sporočil ukrajinski generalštab. »V smeri Limana je sovražnik z napadi osvojil severni del Šandrigolova,« so sporočili.
Rusi so napade okrepili tudi v smeri Severodonecka, Popasne in Avdijivke. Obenem pa nadaljujejo obleganje jeklarne Azovstal v Mariupolju, od koder so v soboto evakuirali vse ženske, otroke in starejše.

Ukrajinska stran si medtem prizadeva doseči osvoboditev Hersona na jugu države. »Ne bo Ljudske republike Herson,« je zagotovil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak.

Ponoči so opozorilne sirene sicer med drugim zbudile prebivalce Kijeva, Lvova, Harkiva, Donecka, Odese. Ukrajinske oblasti svarijo pred okrepitvijo napadov v povezavi s prihajajočim ruskim obeležjem dneva zmage v ponedeljek, ko se spominjajo zmage sovjetske vojske v drugi svetovni vojni.