Po kratki in nezanimivi, celo dolgočasni kampanji za hrvaške predsedniške volitve, ki je bila zaradi tragičnih dogodkov na zagrebški osnovni šoli in božiča tudi prekinjena, se v javnomnenjskih napovedih pred jutrišnjimi volitvami ni nič bistvenega spremenilo. Vrhunec predvolilne kampanje je bilo edino televizijsko soočenje vseh osmih kandidatov v ponedeljek na HRT, a ni bilo slišati nič novega. Največ razprav je bilo o temah, pri katerih predsednik države lahko izrazi zgolj svoje mnenje, a ne more odločati. To velja za pravosodje, zdravstvo, demografijo in korupcijo, saj so predsedniška pooblastila zožena na zunanjo politiko, obrambo in varnostne službe.
Presenečenje bi bilo, če Primorac ne bi prišel v drugi krog
Zmagovalec prvega kroga volitev bo po vsem sodeč predsednik države in kandidat opozicije, SDP in vrste manjših strank na sredini in levi sredini Zoran Milanović. Tudi zadnja raziskava, ki jo je tri dni pred volitvami objavila televizija RTL, mu pripisuje skoraj 40 odstotkov glasov. Prvi sledilec je neodvisni kandidat Dragan Primorac, ki ga podpira vladajoča HDZ s partnerji. Anketa mu napoveduje nekaj več kot 24 odstotkov.
Milanović ne more računati na zmago v prvem krogu. Veliko presenečenje pa bi glede na vso volilno podporo HDZ bilo, če bi Primorca preskočil kdo od drugih kandidatov, predvsem katera izmed dveh saborskih poslank: neodvisna desnosredinska kandidatka Marija Selak Raspudić (10 odstotkov) ali kandidatka zeleno-levičarske platforme Zmoremo! Ivana Kekin (8,1 odstotka). Preostali četverici kandidatov, vsi so z desnice, ankete pripisujejo pol odstotne točke več, kot naj bi na volitvah dobila Kekinova. Skoraj deset odstotkov vprašanih je še vedno neopredeljenih.
Pro et contra Milanoviću?
Mnogi volilci, ki so Milanovića kot povratnika v politiko popeljali do zmage na predsedniških volitvah pred petimi leti, niso zadovoljni z njegovimi številnimi populističnimi izjavami, odprtim spogledovanjem s skrajno desnico, zmerjanjem političnih nasprotnikov in nekaterimi predsedniškimi potezami, kot je bil poskus, da bi kot predsednik države kandidiral in zmagal tudi na spomladanskih parlamentarnih volitvah. A hkrati si nikakor ne želijo, da bi HDZ zasedla še predsedniški urad na Pantovčaku, ki je postal glavno in praktično edino resno opozicijsko oporišče. To je izpostavljal tudi Milanović, ki se je med kampanjo izogibal javnim nastopom, ki bi ga lahko dodatno kompromitirali med volilci, ki jih potrebuje za zmago.
Milanović je vodil kampanjo, kot da je njegov glavni protikandidat premier Andrej Plenković. S tem je dodatno marginaliziral Primorca, ki mu ni uspelo vsiliti niti ene predvolilne teme ali najti kakršne koli Milanovićeve šibke točke. Kvečjemu se je znašel v obrambnem položaju, posebej po izbruhu korupcijske afere in prijetju dotedanjega zdravstvenega ministra Vilija Beroša (HDZ), pa tudi zaradi izpostavljanja skupnih fotografij z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, za katerim je razpisana tiralica Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi obtožb o vojnih zločinih proti Palestincem v Gazi.
Primorac je že tekmoval na predsedniških volitvah leta 2009. Takrat je v prvem krogu brez podpore HDZ dobil manj kot šest odstotkov glasov. Sodeč po letošnjih anketah je njegova priljubljenost med volilci manjša, kot jo ima vladajoča stranka. To pa ni prava popotnica za izpolnitev njegovih in Plenkovićevih ambicij glede prevzema Pantovčaka.
