Po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je trenutno že 33 odstotkov svetovnih tal degradiranih, do leta 2050 pa bi se ta delež lahko povečal na več kot 90 odstotkov. V ZDA projekcije kažejo, da bo v manj kot 30 letih degradiranih kar 95 odstotkov tal.
Prst se naravno obnavlja počasi, vendar človeške dejavnosti, kot so intenzivno kmetijstvo, krčenje gozdov in netrajnostna raba tal, bistveno pospešujejo erozijo. Združeni narodi opozarjajo, da stopnje erozije tal močno presegajo stopnje njihove naravne tvorbe, zaradi česar so degradirana tla v človeškem življenjskem obdobju nepovratna izguba.
Vpliv na živila in gospodarstvo
Manj rodovitna tla zmanjšujejo rodovitnost kmetijskih površin, kar vodi v dražjo pridelavo in posledično višje cene živil, kot so kruh, zelenjava in meso. Stroški gnojil, namakanja in drugih posegov zvišujejo proizvodne stroške, kar občutijo potrošniki po vsem svetu.
V ZDA so cene hrane v zadnjih letih vztrajno naraščale. Leta 2022 so dosegle največjo letno rast po letu 1979, saj so se cene hrane za domačo uporabo zvišale za 11,4 odstotka. Hkrati ZDA letno izgubijo več milijard ton zgornje plasti zemlje, kar državo stane približno 60 milijard evrov na leto.
Ključni vzroki degradacije
Strokovnjaki kot glavne vzroke za upad rodovitnosti tal navajajo:
- Prekomerno obdelovanje: Intenzivno kmetovanje izčrpava hranila v tleh
- Podnebne spremembe: Naraščajoče temperature in ekstremni vremenski dogodki pospešujejo erozijo in vsebnosti soli v tleh
- Krčenje gozdov: Gojenje pridelkov na gozdnih območjih zmanjšuje količino organskih snovi v prsti in uničuje ekosisteme, ki zagotavljajo rodovitnost tal
Ključni izzivi v Evropi in po svetu
Degradacija tal postaja vse večji izziv, ki ne vpliva le na ZDA, temveč tudi na Evropo. Kmetijske prakse, podnebne spremembe in krčenje gozdov ogrožajo prehransko varnost, zvišujejo cene hrane in silijo kmete v iskanje alternativ. Tudi Evropa se sooča s posledicami degradacije tal, kar dodatno kaže na potrebo po trajnostnih ukrepih.
Evropska unija ocenjuje, da je več kot 60 odstotkov njenih tal že podvrženih določeni stopnji degradacije. Najbolj prizadeta območja so sredozemske države, kot so Španija, Italija in Grčija, kjer se erozija tal zaradi suš in intenzivnega kmetovanja hitro povečuje.
V srednji Evropi, vključno s Slovenijo, so tla manj ogrožena. Naši problemi so povezani predvsem z zmanjševanjem vsebnosti organske snovi v tleh, sprememb v strukturi tal zaradi težke mehanizacije in vse večjo odvisnostjo od sintetičnih gnojil. Po ocenah EU letna izguba zaradi degradacije tal dosega kar 50 milijard evrov, poročata Evropska komisija in Evropska agencija za okolje.
