»Nihče si ne želi vojne. Samo če si nanjo pripravljen, pa jo lahko preprečiš.« Tako je tajvanska predsednica Tsai Ing Wen ta teden pojasnila svojo odločitev o podaljšanju obveznega služenja vojaškega roka s štirih mesecev na eno leto, kar bo začelo veljati s 1. januarjem 2024. »Kitajska ogroža mir in stabilnost, njena grožnja Tajvanu je očitna,« je dejala. V Pekingu so se odzvali z besedami, da »verjamemo, da se večina tajvanskih sonarodnjakov dobro zaveda, kaj je dobro za narod, in ne bo dovolila, da postane topovska hrana za separatistične sile, ki podpirajo tajvansko neodvisnost«. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva je dodala, da je »doseganje popolne združitve (Tajvana s Kitajsko) zgodovinski trend, ki ga nihče ne more ustaviti«.
Ukrajina jutrišnjega dne?
To je bil samo naslednji korak zaostrovanja retorike in položaja okoli Tajvana. Pred tem je konec minulega tedna doslej največ, 71 kitajskih vojaških letal na vajah vdrlo v identifikacijsko območje tajvanske zračne obrambe (ki sega precej preko teritorialnih voda, ker je le tako mogoče pravočasno opaziti sovražno letalo), 43 kitajskih vojaških letal pa je prečkalo neuradno mejo sredi morja med Kitajsko in Tajvanom. Postavlja se vprašanje, ali se na Tajvanu lahko ponovi ukrajinska zgodba. Japonski premier Fumio Kišida, čigar država je ozemeljsko bliže Tajvanu kot Kitajska, denimo odkrito svari, da lahko vzhodna Azija postane »Ukrajina jutrišnjega dne«. Najbrž pa odvisnost kitajskega gospodarstva od tajvanskega (na Kitajskem daleč največ tujih investicij prihaja s Tajvana) pa tudi ameriškega Xija odvrača od tega, da bi se spustil v vojaško pustolovščino. Tajvan je tudi največji proizvajalec polprevodniških čipov, ki so ključni za kitajsko visokotehnološko industrijo.
Reakcija na odločitev ZDA
V Pekingu so bili z vojaškimi vajami sicer zadovoljni. »Ljudska osvobodilna armada je še enkrat pokazala, da lahko izvede blokado otoka in prepreči vsako tuje vmešavanje,« jih je komentiral Global Times, režimski dnevnik v angleščini. Zdi se možno, da bi kitajski voditelj Xi Jinping poskušal s pomorsko blokado otoka odvrniti pozornost od zdravstvene katastrofe, ki se mu dogaja doma: pred 7. decembrom je bila politika ničelne tolerance do covida z zapiranjem celotnih milijonskih mest pogubna za gospodarstvo, v zadnjih tednih, ko ni več obveznih pogostih testiranj, karanten in ukrepov zaprtja, pa je na milijone novih okužb na dan in na tisoče mrtvih, potem ko se je Xi dve leti in pol hvalil, kako partija rešuje življenja.
Sedanje zaostrovanje situacije s strani Pekinga pa je tudi ali predvsem odziv na odločitev ameriškega senata 15. decembra, da bodo ZDA vsako leto tajvanski vojski prodale orožje v vrednosti dveh milijard dolarjev. ZDA morajo po zakonu iz leta 1979, ko so vzpostavile diplomatske odnose s Kitajsko in jih uradno prekinile s Tajvanom, poskrbeti za obrambo otoka. Predvsem poskuša Bela hiša zdaj z oboroževanjem Tajvana odvrniti Xija od napada na otok. Vendarle ni jasno, zakaj Tajvanu še niso dobavili lovcev F-35B. Poleg tega Tajvanci niso prepričani, da bi jih ZDA, ki imajo v bližini številna vojaška oporišča, v primeru kitajskega napada branile s svojo vojsko.
