»Ali je pomoč multinacionalnemu podjetju patriotizem, ali je pravi patriotizem boj za čist zrak, zemljo in vodo, ki nas hrani v Srbiji?« je več deset tisoč zbranim v središču Beograda dejala igralka Jelena Stupljanin, ena izmed govornic na doslej največjem shodu proti odprtju rudnika litija v dolini Jadar.
Strah, da bo rudarjenje za pravim zlatom 21. stoletja, litijem, ki je potreben za električne avtomobile, na zahodu Srbije povzročilo okoljsko katastrofo, je na ulice okoli 40 mest v minulih dneh prignal na tisoče ljudi. Sobotni protesti v Beogradu, kjer se je po ocenah organizatorjev zbralo skoraj 120.000 ljudi, po ocenah policije pa 27.000, so predstavljali vrhunec večtedenskega boja okoljskih aktivistov, da bi vendarle preprečili vzpostavitev največjega rudnika litija na evropskih tleh, ki bi ga upravljala avstralska multinacionalka Rio Tinto.
Informacije o državnem udaru, ki ga ni bilo
Za Evropsko unijo – še posebej za industrijsko velesilo Nemčijo – je rudnik v Srbiji izjemnega pomena, saj bi se z njim zmanjšala evropska odvisnost od Kitajske pri tej surovini. Ocenjuje se namreč, da bi rudnik v dolini Jadar lahko zadovoljil 90 odstotkov vseh evropskih potreb po litiju.
Prav zaradi tega interesa je evropska komisija pred tedni s srbsko vlado sklenila memorandum, da bo sodelovala pri izkoriščanju litija. Čeprav so bili sledovi litija odkriti že leta 2004, vse do danes pri Loznici ni zrasel rudnik. Nasprotovanje temu projektu je bilo v srbski družbi prisotno že pred leti. Po več tednih demonstracij je morala vlada projekt rudnika litija takrat ustaviti. A kot se je izkazalo letos, se mu nikoli ni dokončno odrekla.
»Ne boste kopali!« in »Rio Tinto, izgini iz Srbije!« – tako so protestniki vpili na shodu v središču Beograda, preden so se podali na obhod po mestu. Ena izmed zahtev protestnikov je, da srbski poslanci sprejmejo zakon, ki bo v Srbiji prepovedal rudarjenje za litijem in tudi borom. Protestniki so na shodu poudarjali, da ne želijo, da Srbija postane »rudarska kolonija in deponija«.
V dneh pred sobotnim shodom, za katerega se je vedelo, da bo množičen, je srbski predsednik dvigoval temperaturo. Aleksandar Vučić je sporočil, da je iz Rusije dobil obvestilo, da naj bi shod pomenil povod za državni udar v Srbiji. Srbski premier Miloš Vučević pa je aktivistom očital, da se Vučiću grozi s smrtjo. Ko se je Beograd prebudil v nedeljsko jutro, je bila srbska vlada nedotaknjena, vse institucije so delovale, v priporu pa so se znašli trije aktivisti, ki so jih varnostni organi aretirali, ker niso hoteli zapustiti dveh železniških postaj, ki so jih blokirali.
Vučić omenja referendum
Blokada železniških in cestnih prometnic je bila ena izmed aktivnosti, ki so jih protestniki napovedali. Toda sobotni in tudi precej manj številni včerajšnji protesti niso povzročili prometnega kolapsa v Srbiji. S tem, da so protesti minili mirno, je bila zadovoljna tudi srbska oblast, ki pa je blokado železniškega prometa in ceste v Novem Beogradu vendarle ostro kritizirala. Notranji minister Ivica Dačić je denimo dejal, da Srbija nikoli ne bo preprečevala mirnih protestov, hkrati pa je zaradi blokad napovedal začetek kazenskega pregona za storilce.
Predsednik Vučić, ki zaradi projekta Jadar postaja tudi bolj priljubljen sogovornik v Bruslju, je ocenil, da so protesti minili v demokratičnem vzdušju. »Zavzetje mednarodne proge, novozgrajenih postaj Prokop in Novi Beograd, zaustavljanje prometa in zavzetje mostu Gazela pa niso bili doprinosi k demokraciji, temveč teror manjšine nad večino,« je dejal Vučić. Napovedal je, da ne izključuje možnosti referenduma o projektu rudnika, hkrati pa je državljanom vnovič zagotovil, da se nimajo ničesar bati. Sam se namerava pogovarjati z zaskrbljenimi državljani, je še napovedal in dodal, da se kopanje litija ne bo začelo vsaj še dve leti.
