Milatović je ob prisegi dejal, da se zaveda odgovornosti, ki so mu jo zaupali volivci, ter napovedal, da bo predsednik vseh državljanov, ne glede na njihovo politično, narodno ali versko pripadnost, poroča srbski portal N1.
Kot glavno prioriteto je izpostavil pospešitev pridruževanja Črne gore Evropski uniji in regionalno sodelovanje, prizadeval si bo tudi za odpravo notranjih delitev, izgradnjo močnih institucij, nepristransko pravosodje in družbo enakih možnosti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Kot je dejal, sprememba politične garniture in utrjevanje demokracije vzbujata optimizem, da se bodo vprašanja, pomembna za Črno goro, reševala v svobodnejšem okolju.
Izpostavil je tudi, da bo kot predsednik države prispeval k izboljšanju dobrososedskih odnosov. Osnova dvostranskih odnosov med Črno goro in državami regije mora biti politika miru in stabilnosti, je poudaril.
Milatović je napovedal, da bo zahteval polno zavezanost temu, da v Črni gori ne bo več delitev, ki so po njegovih besedah umetno povzročene, da bi se zakril razpad skupnega dobrega in večanje osebnega bogastva. »Spravljena Črna gora je edina prava Črna gora,« je poudaril.
"»Moje poslanstvo je Črna gora z enakimi možnostmi za vse državljane, v kateri sta trdo delo in izobrazba glavna dejavnika za uspeh v življenju. To je moja zgodba, za katero želim, da postane zgodba vseh nas v Črni gori,« je poudaril.
Slovesnosti ob njegovi prisegi so se med drugim udeležili predsednika Srbije in Hrvaške, Aleksandar Vučić in Zoran Milanović, predsednica Kosova Vjosa Osmani ter člana predsedstva BiH Željka Cvijanović in Željko Komšić.
Prvič od neodvisnosti države je novi predsednik države prisegel v parlamentu v prestolnici in ne v Cetinju.
Milatović je bil izvoljen v začetku aprila v drugem krogu volitev. Svojo zmago je takrat označil za zgodovinsko in dejal, da so se z njo državljani odločilno poslovili od kriminala, korupcije in povezanosti kriminala in korupcije s politiko v Črni gori.
Po desetletjih vladanja se je tako z oblasti poslovil Đukanović, ki je s svojo Demokratsko stranko socialistov (DPS) zaznamoval Črno goro pred in po razpadu nekdanje Jugoslavije.
