Vodja ruske paravojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin se je sinoči, 48 ur po tistem, ko je ustavil pohod svojih plačancev na Moskvo, prvič pojavil v javnosti z enajstminutnim tonskim posnetkom na spletu. V njem je govoril o svojem ravnanju, ki je vznemirilo Rusijo in svet in o katerem ostaja vrsta neodgovorjenih vprašanj. Dejal je, da ni hotel zrušiti predsednika Vladimirja Putina. »Namen pohoda je bil, da se izognemo uničenju skupine Wagner in da ljudi na visokih položajih, ki so zaradi svojega neprofesionalnega ukrepanja zagrešili številne napake, pokličemo na odgovornost,« je rekel, misleč na vodstvo vojske in obrambnega ministrstva. Obžaloval je, da bo skupina Wagner kljub temu prvega julija razpuščena oziroma vključena v redno vojsko: »Vsi argumenti so bili zaman.«

Povedal je, da so se v petek odločili za upor, ker je okoli 30 pripadnikov skupine Wagner umrlo pod streli ruske vojske. Naredili so 780 kilometrov, ustavili pa so se, ko je bilo jasno, da bo prišlo do smrtonosnih spopadov. »Pokazali smo, da smo organizirani na tako visoki ravni, kot bi morala biti ruska vojska,« je rekel in se hvalil, da so skupino Wagner navdušeno pozdravljali lokalni prebivalci.

Ni jasno, od kod se je Prigožin oglasil. Po dogovoru s Putinom naj bi dobil zatočišče v Belorusiji. Na Zahod ne more, v Rusiji pa oblast ni umaknila pregona proti njemu zaradi izdaje, za kar mu grozi dvajset let zapora.

»Upor bi v vsakem primeru zadušili«

Še pozneje, za Prigožinom, se je oglasil Putin. Okoli pol enajste zvečer po moskovskem času je v petminutnem nastopu kljub besedam Prigožina, da ni imel namena rušiti oblasti, zelo ostro govoril o nedavnih dogodkih in jih označil za poskus izsiljevanja in oborožen upor. »Tako in tako bi ga v vsakem primeru zatrli,« je rekel. Zahvalil se je pripadnikom Wagnerja, ki so se odločili, da ne bodo prelivali krvi. Prigožina pa poimensko ni omenjal. Večino wagnerjevcev je označil za domoljube. Dejal je tudi, da bo držal besedo in da se vsi, ki niso prelivali ruske krvi, lahko sami odločijo, ali bodo odšli v Belorusijo ali pa postali del sestava ruske vojske.

Večina komentatorjev se strinja, da so Putina dogodki v petek in soboto močno oslabili. Svojo oblast v Rusiji utemeljuje na svoji veliki moči in vlivanju strahu, na podobi sebe kot vladarja, ki zatre in kaznuje vsako neposlušnost, kot je na primer pokazal pred 20 leti pri zatrtju čečenskega upora ali pri pregonu političnih nasprotnikov, kot je Aleksej Navalni. Zadnje dni pa je bil nenadoma videti šibek in ponižan. Najprej v soboto zjutraj na televiziji, ko je situacijo prikazoval zelo dramatično, potem ko se je prek Lukašenka, ki je bil kot prijatelj obeh porok za dogovorjeno, pogajal s Prigožinom. »Putin se je s Prigožinom pogajal in dogovarjal, kot da to, da je šel ta s svojo vojsko nad Moskvo, ni bilo nič hudega,« je za televizijo France 5 dejal nekdanji francoski predsednik François Hollande, ki meni, da je Prigožin svoje vojake obrnil, ko so bili samo še 200 kilometrov pred Moskvo, ker ni imel dovolj podpore v vojski, da bi izvedel puč.

Prigožinov 24-urni upor za zdaj ni spremenil položaja na bojišču. Vendar bi lahko Rusi z odhodom plačancev skupine Wagner, ki so menda najbolj izkušeni, izgubili desetino vojakov.

V EU opozorila pred koncem režima

Še z večjim elanom pa bo odslej potekal boj Ukrajincev. Zunanji ministri EU so včeraj v Luksemburgu potrdili, da bo povezava namenila še 3,5 milijarde evrov za oborožitev Ukrajine. Sicer so izražali zadovoljstvo, da je prišlo do velike razpoke v Putinovem režimu in njegove oslabitve. Toda avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je tudi opozoril, da si ne bi smeli prizadevati za konec Putinovega režima, ampak samo za to, da se Rusija umakne iz Ukrajine. Rusija ima namreč 6000 jedrskih konic. In če ni več jasno, kdo ima oblast v državi, je lahko položaj zelo nevaren. V EU in ZDA se bojijo, da bi Rusija ob morebitni zrušitvi Putinovega režima razpadla na več delov.

Nemčija pa je sprejela odločitev, da bo v Litvo napotila 4000 dodatnih vojakov. S tem daje vedeti, da zelo resno jemlje grožnjo, ki jo predstavlja Putinova Rusija. Ker pa je Litva soseda ne le ruske enklave Kaliningrad, ampak tudi Belorusije, nekateri to razumejo kot odgovor na napoved, da se bodo plačanci oborožene skupine Wagner umaknili v Belorusijo. Slišati je tudi, da bi lahko od tam poskušali napasti Kijev, kar je februarja in marca lani spodletelo Putinu, zaradi česar se je bil prisiljen zateči po pomoč k Prigožinovim plačancem.