Od 15. aprila potekajo v 50-milijonskem Sudanu tudi z letali, tanki in topovi krvavi spopadi, ki sta jih v medsebojnem boju za oblast sprožila dva generala, 62-letni predsednik države Abdel Fatah Al Burhan, ki je na čelu redne vojske, in 49-letni podpredsednik države Mohamed Hamdan Dagalo, bolj znan kot Hemeti, na čelu paravojaških Enot za hitro posredovanje (RSF). Te so nastale iz milic džandžavidov, v Darfurju obtoženih za genocid, posilstva in umore. To bi bil lahko začetek še ene sudanske državljanske vojne.
Sudan je Sloveniji blizu zaradi Toma Križnarja, njegovega posredovanja v prid domačinom v Nubskih gorah in Darfurju, pa tudi zaradi mirovnega posredovanja slovenskega predsednika Janeza Drnovška leta 2006 v Darfurju. Kot pravi Križnar, je črpal navdih pri Ignaciju Knobleharju, ki je kot misijonar v Sudanu odpiral Evropi pot v osrednjo Afriko že sredi 19. stoletja.
Rojstvo najmlajše države
Sudan je bil britanska kolonija, že takoj ob razglasitvi neodvisnosti leta 1955 pa je izbruhnila krvava državljanska vojna, ker islamski sever, ki je vsilil za uradni jezik arabščino, ni hotel dati krščanskemu, temnopoltemu jugu avtonomije in omogočiti kot uradni jezik tudi angleščine, ki je bila na jugu bolj razširjena. Prva državljanska vojna, v kateri naj bi umrlo milijon ljudi, se je končala leta 1972 z avtonomijo juga.
Leta 1983 je vojaška diktatura v Kartumu začela islamizacijo in uvajanje šeriatskega prava, kar je povzročilo nov upor krščanskega juga in drugo državljansko vojno, ki je trajala 22 let in zahtevala dva milijona smrtnih žrtev. Hkrati je vojska – podobno kot v zadnjih letih – zatrla vsak poskus demokratizacije. V času te vojne je polkovnik Omar Al Bašir leta 1989 z nekrvavim pučem odstavil predsednika Sadika Al Mahdija, ki si je iskreno prizadeval za ustavitev državljanske vojne, in se povzpel na oblast.
Leta 2003 je prišlo do upora in zahteve po avtonomiji v nearabskem Darfurju, na zahodu Sudana. Al Bašir je takrat v Darfurju ustanovil milico džandžavidov, mladih Arabcev, ki so tudi pod poveljstvom tedaj 29-letnega Hemetija, sedanjega podpredsednika, ropali vasi, posiljevali in ubijali.
Ob koncu druge državljanske vojne leta 2005 je Al Bašir pristal na široko avtonomijo juga in na izvedbo referenduma o samostojnosti. Ta je leta 2011 z veliko večino tudi uspel in nastala je nova, še zdaj najmlajša država na svetu, ki je tudi članica OZN.
Zvesta generala obrnila
hrbet Al Baširju
Vladavina Omarja Al Baširja, ki ga zaradi vojnih zločinov išče mednarodno kazensko sodišče, je trajala trideset let. Aprila 2019, po več mesecih množičnih protestov zaradi podražitev, sta njegova vodilna in do tedaj zvesta generala Al Burhan in Hemeti, sicer tekmeca, spoznala, da je njegove vladavine konec, zato sta ga sama odstavila in prevzela oblast. Že 3. junija pa so Hemetijevi džandžavidi (RSF) v Kartumu ubili več kot sto protestnikov, ki so zahtevali demokracijo, in trupla vrgli v Nil. Zatem sta se pogajala s civilisti in sprejela njihovo vlado, ki pa sta jo odstavila v udaru oktobra 2021. Decembra lani sta spet pristala na to, da bosta oblast predala civilistom. Samo tako je bil Zahod pripravljen pomagati gospodarsko povsem obubožanemu Sudanu.
Toda Al Burhan in Hemeti nočeta, da bi njune oborožene sile izgubile absolutni vpliv v politiki in gospodarstvu. Prehod na civilno oblast je predvidel, da bi sile RSF vključili v redno vojsko. Toda Hemeti, ki ima med drugim v Darfurju pod nadzorom rudnike zlata, je za to zahteval desetletno obdobje. Predsednik Al Burhan, ki je na čelu redne vojske, pa je, da bi oslabil Hemetija, terjal, da se ta proces konča v dveh letih.
Državljanska vojna bi zdaj lahko dobila pospešek in destabilizirala širšo regijo tudi zaradi vpletanja drugih držav. Zlasti je očitno, da Egipt podpira Al Burhana. Zajeti piloti, ki so bombardirali vojašnice RSF, so bili Egipčani. Hemetija podpirata eritrejski tiran Isajas Afverki in libijski gospodar vojne Kalifa Haftar, ki naj bi že poslal ladjo z orožjem za RSF. Združeni arabski emirati in Savdska Arabija tudi podpirajo Hemetija, ki je pred tem poslal pripadnike RSF v vojno v Jemen. Hemeti pa rudnike izkorišča skupaj z ruskim Wagnerjem, ki naj bi njegove sile tudi oboroževal.