Sirska državljanska vojna, ki se je začela leta 2011 s krvavim zatrtjem demokratičnih protestov in je zahtevala doslej vsaj pol milijona mrtvih, osem milijonov pa razseljenih oseb, se je zadnje dni znova razplamtela. Zadnja leta so potekali spopadi nizke intenzivnosti, potem ko sta leta 2020 Rusija, ki podpira režim iz Damaska, in Turčija, ki podpira sunitske upornike, vsilili premirje. V petek in soboto pa so sunitske milice, med katerimi je glavna Hajat Tahrir Al Šam (Organizacija za osvoboditev Levanta), ki je nekoč pripadala Al Kaidi, v bliskovitem in nepričakovanem prodoru zavzele večji del drugega največjega sirskega mesta Alep, ki leži na severu države in je eno najstarejših mest na svetu s kontinuirano poselitvijo.

Že leta 2012 je vojska demokratične opozicije, v kateri so tedaj postajali vse pomembnejši sunitski skrajneži, osvojila vzhodni del dvomilijonskega Alepa. Zahodni del je tedaj ostal v rokah sil Bašarja Al Asada, ki pa je potem leta 2016 s pomočjo ruskih letal, iranske Revolucionarne garde in raznih proiranskih šiitskih milic, zlasti libanonskega Hezbolaha, osvojil ves Alep.

Umik vladne vojske brez boja

Sedanje zavzetje Alepa in njegovega letališča s strani sunitskih skrajnežev je rezultat ofenzive, ki se je začela v sredo iz bližnje žitorodne pokrajine Idlib na severozahodu Sirije, velike 6000 kvadratnih kilometrov. Poleg kurdske severovzhodne Sirije je večji del Idliba zadnje večje oporišče sunitskih upornikov v državi. Spomnimo naj, da so spomladi in poleti 2015 uspehi upornikov (med katerimi so bili tedaj še pomembni zmerni prozahodni suniti) in velik obseg Islamske države zreducirali Asadovo ozemlje le še na petino Sirije z Damaskom. Pred popolnim porazom je tirana jeseni 2015 rešilo posredovanje ruskih letal. Tudi šiitske milice z vsega sveta so mu zatem pomagale do preobrata v državljanski vojni. Sicer so pred letom 2011 suniti, ki jih je Asad zatiral, predstavljali tri četrtine prebivalcev Sirije.

Asadovo vojsko, ki danes obvladuje dve tretjini Sirije, je sedanja ofenziva presenetila. Iz Alepa se je skoraj brez boja umaknila in zdaj trdi, da se pripravlja na protiofenzivo.

Sunitski uporniki so najprej v sredo in četrtek zavzeli okoliška vojaška oporišča režima in cesto, ki povezuje Alep in Damask. Zatem so skoraj brez boja zavzeli Alep. Med smrtnimi žrtvami ofenzive je več sto vojakov na obeh straneh in okoli petdeset civilistov. O tem poroča londonski opozicijski Sirski observatorij človekovih pravic, ki ima svoje ljudi na terenu. Radio Asadovega režima pa je v soboto poročal o praznih ulicah v Alepu: »Večina civilistov je ostala doma.«

Ruska letala v Alepu napadla prvič po osmih letih

Observatorij je v svet poslal tudi novico, da so ruska letala prvič po letu 2016 napadla v Alepu. Prebivalci Alepa se bojijo, da jih čaka podobno rusko bombardiranje, kot so ga doživeli leta 2016.

Sedanji uspeh upornikov na območju Alepa je treba deloma pripisati tudi temu, da ruska vojska, ki je preveč zaposlena v Ukrajini, ne more več tako učinkovito kot pred leti pomagati Asadovi. Analitiki pa hiter umik diktatorjeve vojske iz Alepa vidijo kot posledico slabitve proiranskega tabora, predvsem šiitskega Hezbolaha po izraelskih napadih v Libanonu. V nedeljo je sicer v Damask prispel iranski zunanji minister Abas Aragči, ki je novinarjem dejal, da bo Iran podprl Asadovo vlado in vojsko.

Sunitski uporniki so konec tedna začeli ofenzivo tudi južno od Alepa proti milijonskemu mestu Hama na zahodu Sirije 200 kilometrov severno od Damaska.