Kot strela z jasnega je danes udarila in potem odmevala nastavitev nekdanjega britanskega premierja Davida Camerona (2010–2016) za zunanjega ministra v vladi Rishija Sunaka. S to potezo je Sunak potrdil, v kako obupnem položaju sta on in konservativna vlada, ki je že pred današnjo reorganizacijo spominjala na Titanik, ki ga nosi v vse bolj desničarske vode proti ledeni gori v obliki naslednjih parlamentarnih volitev. Potrdil je tudi, kako razdvojeni so konservativci. V vlado je vrnil nekdanjega premierja, ki je odstopil po porazu na brexitskem referendumu, na katerem je zagovarjal nadaljevanje članstva Združenega kraljestva v Evropski uniji. S Sunakom, ki je zagovarjal izstop iz EU, sta bila pogosto v nasprotnih taborih stranke glede vrste ključnih vprašanj, ki so povzročala razdor med konservativci. Večji šok od vrnitve Camerona bi bila samo vrnitev drugih dveh nekdanjih premierjev v vlado, Liz Truss in Borisa Johnsona.
Nova usmeritev konservativcev
Cameron že sedem let ni poslanec. Ni sicer obvezno, vendar se malo kdaj zgodi, da člani vlade ne bi bili poslanci ali, tu in tam, lordi. Zato je Cameron čez noč postal lord. Sunak ga je imenoval za dosmrtnega člana lordske zbornice, da bi ga lahko postavil za novega zunanjega ministra. Vse skupaj nekoliko spominja na žajfnico, v kateri režiser proti koncu vrne lik z njenega začetka, da bi oživel priljubljenost med gledalci. Z drugimi besedami: Sunak z najbrž zadnjo reorganizacijo vlade pred volitvami, ki morajo biti najpozneje januarja 2025, a jih večina pričakuje jeseni prihodnje leto ali še prej, volilcem sporoča trenutno politično preusmeritev stranke: odmik od desničarskega populizma in premik proti tradicionalni desnosredinski usmeritvi stranke. Ključna za to sporočilo je bila današnja odstavitev notranje ministrice Suelle Braverman, vse večje heroine desnega krila stranke, ki je vse bolj drzno spodkopavala Sunakovo avtoriteto in bila tudi glavna tarča rekonstrukcije. Na položaju jo bo zamenjal dosedanji zunanji minister James Cleverly, njega pa Cameron.
David Cameron, ki šteje 57 let, tudi sam pripada tradicionalni desnosredinski usmeritvi, poleg tega pa je, kot radi rečejo na Otoku, eden od izkušenih političnih velikih zverin (big beasts), ki naj bi okrepile vlado pred volitvami, na katerih napovedujejo še večjo zmago laburistov pod Keirom Starmerjem, kot so jo dosegli pod Tonyjem Blairom leta 1997, ko so pometli s konservativci.
Sejalka semen sovraštva
Ko je Suella Braverman danes zjutraj pred svojim domom vstopala v ministrsko limuzino, poklicana na Downing Street 10, ji je bilo jasno, da ji vozilo kmalu ne bo več na voljo in da je premier napovedal reorganizacijo vlade samo zato, da bi se znebil nje. Postajala je vse glasnejše desničarsko trobilo, nevarno Sunaku, vladi in državi. Javno je govorila, da sanjari o naslovnici desničarskega Telegrapha, na kateri je fotografija letala z azilanti, ki jih vozi proti Ruandi, kamor jih poskuša premeščati vlada. Trdila je, da se Britanija sooča z migrantsko invazijo. Pred kratkim je kritizirala zastarelost konvencije Združenih narodov o beguncih, češ da je samo strah gejev in žensk pred preganjanjem premalo za begunski status. Že dolgo zahteva, da Britanija obrne hrbet pristojnosti evropskega sodišča za človekove pravice.
Sodu je izbila dno, ko je pred minulim koncem tedna napadla policijo, ker ni hotela prepovedati do zdaj največjega londonskega zakonitega pohoda v podporo Palestincem z zahtevo po premirju v Gazi. Shod je bil isti dan kot dan spominjanja na žrtve vseh vojn. Policiji je pripisala, da je na strani propalestinskih protestnikov, ki jih je razglasila za pohodnike sovraštva in palestinsko drhal, ki onesnažuje ulice. Vse to in več je napisala v članku za The Times, ki ga premier Sunak ni blagoslovil.
Da bi politično preživela ta članek, bi se moral sobotni shod končati z nasiljem in motenjem dneva spominjanja. Pa se ni, čeprav ni manjkalo antisemitskih vzklikov in napisov. Nasilje in spopade s policijo, ki je varovala prizorišče dneva spominjanja, so sprožile organizirane tolpe pripadnikov skrajne desnice. Hočeš nočeš jih je Suella Braverman s kritiko policije zvabila na ulice veliko več, kot bi jih bilo sicer. Vodja opozicijskih laburistov Starmer je povedal vse, ko je dejal: »Sejala je semena sovraštva.«
