Izraelski parlament je s podporo dela opozicije agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ki ji pripisuje sodelovanje s Hamasom, razglasil za teroristično organizacijo in ji dal 90 dni, da preneha delovati na ozemlju Izraela. Prepoved bo veljala v Vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo Izraelci, na okupiranem Zahodnem bregu in v Gazi, ki ji Izrael nadzira vse meje.
Mednarodna skupnost je ogorčena, saj ima UNRWA s svojimi 11.000 zaposlenimi v Gazi ključno vlogo pri razdeljevanju humanitarne pomoči, predvsem hrane in vode. Že zdaj izraelska bombardiranja in napadi pehote ter uničeni izviri pitne vode, pomanjkanje hrane in bolezni ogrožajo življenja na desettisoče civilistov. »Če UNRWA ne bo mogla delovati, bo to verjetno pomenilo propad humanitarnega sistema v Gazi. Takšna odločitev pomeni, da so našli nov način za ubijanje otrok,« je ocenil tiskovni predstavnik Unicefa James Elder.
Res je, da je okoli deset uslužbencev UNRWA kot pripadnikov vojaškega krila Hamasa sodelovalo v pokolu 7. oktobra 2023 nad izraelskimi civilisti. Vendar po presoji neodvisne mednarodne komisije, ki jo je vodila nekdanja francoska zunanja ministrica Catherine Colonna, izraelska vlada ni dokazala svoje trditve, da so se v UNRWA množično infiltrirali pripadniki vojaškega krila Hamasa.
V izraelskem boju proti UNRWA se v resnici kaže prizadevanje judovske države, da bi se znebila palestinskih beguncev, tudi zato, da bi si lažje prisvojila Vzhodni Jeruzalem in dolgoročno Zahodni breg.
Agencija za pomoč palestinskim beguncem je nastala leto po prvi izraelsko-arabski vojni leta 1948. Komaj nastala judovska država je namreč 700.000 Palestincev pregnala z njihovih domov. Danes je palestinskih beguncev in njihovih potomcev šest milijonov. Živijo v Vzhodnem Jeruzalemu, na Zahodnem bregu, v Gazi, Jordaniji, Siriji in Libanonu.
V Gazi 93 ubitih …
Vojna v Gazi in Libanonu se medtem nadaljuje. V izraelskem bombardiranju stanovanjskega bloka v mestu Beit Lahiji na severu enklave je umrlo vsaj 93 ljudi, večinoma žensk in otrok. Morda je šlo za maščevanje za smrt štirih izraelskih vojakov na severu Gaze. V zadnjem letu jih je v enklavi umrlo že 367.
Ta teden naj bi se v Egiptu nadaljevala pogajanja o premirju v Gazi in izpustitvi talcev. Šef Cie William Burns je pred dnevi predlagal 28-dnevno premirje, med katerim bi Hamas na prostost izpustil osem talcev, starih nad 50 let, in sicer za Palestince, ki so v izraelskih zaporih. To premirje naj bi bilo izhodišče za obsežnejši sporazum o ustavitvi spopadov in izpustitvi talcev. Vendar je izraelski premier Benjamin Netanjahu še naprej za časovno zelo omejeno premirje, ker noče dovoliti Hamasu, da bi si opomogel. Torej bi moral biti bolj naklonjen egiptovskemu predlogu o dvodnevnem premirju za izpustitev štirih talcev. Toda v Hamasu kot pogoj za izpustitev talcev zahtevajo popoln umik Izraelcev iz Gaze, kar je za Netanjahuja nesprejemljivo.
… v Libanonu pa 60
Izraelska vojska pa seje smrt tudi v Libanonu: v ponedeljek je na vzhodu države v več napadih na Baalbek in dolino Bekaa, ki sta oporišči Hezbolaha, umrlo več kot 60 ljudi. Zatem je ponoči na jugu Libanona, tik ob meji z Izraelom, prišlo do srditih spopadov med Hezbolahom in izraelsko vojsko.
Spletna stran Axios trdi, da namerava Netanjahu končati vojno v Libanonu. Morda je s tem povezana torkova izjava obrambnega ministra Joava Gallanta, da so izraelski napadi na Libanon uničili 80 odstotkov raket in izstrelkov Hezbolaha. »Iran zdaj razume, da Hezbolah ni več sposoben odgovoriti na napad, in Hezbolah razume, da ne more računati na Iran,« je še dejal.