Dolgotrajna pogajanja o premirju, ki bi ustavilo pobijanje Palestincev v Gazi, končalo tamkajšnjo humanitarno krizo z lakoto in boleznimi ter omogočilo osvoboditev okoli sto še živih izraelskih talcev v rokah Hamasa, niso bila uspešna. Končala so se brez dogovora v Kairu v nedeljo zvečer, ko ga je Hamasova delegacija zapustila, potem ko so ji posredniki iz Egipta in Katarja sporočili, kakšni so rezultati zadnjih pogajanj, na katerih hamasovci ne sodelujejo neposredno. Glavna ovira na poti k dogovoru je zahteva Izraela, da še naprej nadzoruje vso 14 kilometrov dolgo mejo med Gazo in Egiptom. Ne le za Hamas, tudi za Egipt je to nesprejemljivo.
Evakuacija ene zadnjih delujočih bolnišnic
Hamasova delegacija je v sklepni izjavi za javnost znova zahtevala trajno premirje in umik izraelske vojske iz Gaze, vrnitev razseljenih, povečanje humanitarne pomoči, obnovo enklave in sporazum o menjavi talcev za zaprte Palestince. Vse to je že več mesecev tudi v ameriškem predlogu. Kmalu po vzletu letala z delegacijo na letališču v Kairu proti Dohi pa je vojaško krilo Hamasa iz Gaze, kjer odpor po več kot desetih mesecih vojne očitno še vedno ni strt, izstrelilo raketo na Izrael. Ta je po trditvah izraelske vojske padla na nenaseljeno območje.
Konec tedna pa so v mesto Deir Al Balah v osrednjem delu Gaze vdrli izraelski tanki in bagri. Tamkajšnja bolnišnica Al Aksa, ena zadnjih od 36, ki je do pred nekaj dnevi v enklavi še dobro delovala, je v soboto sprejela številne ranjene palestinske civiliste, tudi otroke. V ponedeljek pa je izraelska vojska ukazala evakuacijo bolnišnice. Hamasovo ministrstvo za zdravstvo je pred tem zahtevalo zaščito za več kot sto bolnikov, ranjencev in zdravstvenega osebja. Zanikalo je trditve izraelske vojske, da bolnišnico uporablja Hamas za vojaško bazo.
Od oktobra je bilo v Gazi ubitih 40.435 Palestincev, trdijo Hamasove oblasti in dodajajo, da je žrtev še več, ker se več tisoč trupel skriva pod ruševinami.
Obe strani slavita zmago
V nedeljo si je svet oddahnil, ker sta se po hudih spopadih Izrael in Hezbolah izognila pravi vojni. Ta bi zaradi njune moderne oborožitve vodila v katastrofo za obe strani. Obe trdita, da sta zmagali v tem nekajurnem spopadu. Izraelska vojska pravi, da je uničila »več tisoč« Hezbolahovih izstrelišč raket, v omenjenem gibanju to zanikajo in trdijo, da so v nedeljo z uspešnimi napadi na enajst vojaških tarč maščevali svojega poveljnika Fuada Šukra, ubitega v Bejrutu 30. julija.
Sicer je izraelski premier Benjamin Netanjahu dejal, da »te zgodbe še ni konec«. Menda hoče izraelski javnosti pokazati, da se ni sprijaznil z izselitvijo okoli 70.000 izraelskih državljanov iz obmejnega območja, ki je od oktobra tarča napadov nizke intenzivnosti Hezbolaha iz Libanona. Najbrž pa niti Netanjahu ne namerava več huje napasti Hezbolaha. Popoln mir na meji med Izraelom in Libanonom bi prineslo samo trajno premirje v Gazi, saj Hezbolah vzdržuje spopade nizke intenzivnosti, da bi nase vezal del izraelske vojske in tako pomagal Hamasu.
Novi iranski zunanji minister Abac Aragči pa je v pogovoru z italijanskim kolegom Antoniem Tajanijem dal vedeti, da Iran pripravlja maščevanje za izraelsko likvidacijo voditelja Hamasa Ismaila Hanija 31. julija v Teheranu.
