Po vsem, kar se je dogajalo na otoški politični sceni, posebno v vladajoči konservativni stranki, v zadnjih dvanajstih mesecih, se zdijo prihodnje parlamentarne volitve, ki morajo biti najpozneje januarja 2025, neskončno daleč. Pa se vseeno skoraj vsak dan govori o njih. Rishi Sunak, tretji letošnji konservativni premier, je za krmilom vlade že 65 dni. Že zato, ker je to tri tedne več, kot je bila na čelu vlade njegova predhodnica Liz Truss, ki so jo strankini veljaki prisilili k odstopu po neslavnih zgolj 44 dneh.
Padec legend
Te dni mineva leto dni, odkar so prišle na dan zabave na Downing Streetu 10 med covidno pandemijo, ko jih ne bi smelo biti. To je bil začetek konca velikega brexitskega in volilnega zmagovalca Borisa Johnsona, ki je konservativcem na volitvah decembra pred tremi leti priskrbel večino dobrih osemdesetih poslancev v parlamentu, zaradi katere so ga imeli za nenadomestljivega. Pred razkritjem kopice predbožičnih zabav je bilo nepredstavljivo, da bi opozicijski laburisti kadar koli do Johnsonove politične upokojitve zmagali na volitvah, zdaj pa prevladuje mnenje, da je to samo vprašanje časa. Največ dveh let, če bodo morali Otočani res čakati na redne volitve.
V letu 2022 sta propadli dve legendi. Ena je bila o tem, da zabavnemu Johnsonu nobeden od različnih škandalov, ki jih je bilo vse več, ne more do živega. Druga je bila o Keiru Starmerju, domnevno preresnem dolgočasnem nekdanjem direktorju tožilstva, ki je prevzel krmilo laburistov po najhujšem volilnem porazu stranke decembra 2019. Prevladalo je prepričanje, da do naslednjih volitev ne more tako preobraziti laburistov, da bi se lahko vrnili na oblast.
Zdaj pa velika večina Otočanov, ki zaradi draginjske, energetske in ekonomske krize nima nobenega razloga, da bi se smejala Johnsonovim šalam, v resnem Starmerju vidi bodočega premierja. Raziskave javnega mnenja so temu primerne. Laburisti vodijo pred konservativci dvajset in več odstotkov. Na vmesnih poslanskih volitvah je njihov kandidat prejšnji teden zmagal s skoraj sedemdesetimi odstotki glasov. Kandidat konservativcev, ki so na oblasti že več kot dvanajst let, jih je dobil manj kot dvajset.
Sprijaznjenje s porazom?
Zdi se, da je drugo z drugim prineslo mir ali vsaj dolgotrajno premirje v vladajoči konservativnu stranki in da se je brexitska desnica v stranki, zadovoljna s pomikanjem Rishija Sunaka vse bolj na desno, pa naj gre za ignoriranje zahtev stavkajočih ali imigrante v čolnih, začasno umirila. Od tod mnenje, da je Sunak politično varen. Eden od ministrov je BBC zaupno povedal, da po pogovorih z ministrskimi kolegi lahko trdi, da nihče ne snuje puča ali zarote proti Sunaku.
To je težko verjeti po letu 2022, v katerem je bilo neprimerljivo veliko notranjega obračunavanja, v katerem so padli dva premierja, trije finančni ministri, štirje ministri za izobraževanje in tako naprej. Se imajo vsi, zelo desni, desni in malo manj desni v stranki nenadoma radi? Ali imajo tako radi Sunaka? Ne. Sunak naj bi bil politično varen, ker naj bi se konservativci ali dve leti vnaprej sprijaznili s porazom na prihodnjih volitvah ali pa s tem, da je Sunak njihova zadnja priložnost, da se do volitev spravijo v red in poskusijo ubraniti oblast pred Starmerjem.
Obstaja tudi velika skupina uporniških konservativnih poslancev, ki naj bi se odločili Sunaku dati mir samo do pomladi. Če se do pomladi javnomnenjska podpora stranke ne bo izboljšala, se ga bodo poskusili znebiti. In s kom bi ga zamenjali? S kom drugim kot Alexandrom Borisom de Pfeffelom Johnsonom, ki očitno tudi sam še ni vrgel puške v koruzo, čeprav mu ni uspela vrnitev na Downing Street 10, ko je padla Trussova. Kljub temu da je po svojem premierskem padcu poslanec Johnson, ki ga v parlamentu bolj malo vidijo, z govori zaslužil že več kot milijon funtov, je že sporočil, da se bo na naslednjih volitvah spet potegoval za poslanski položaj. Brez tega ne bi mogel snovati vrnitve na vrh.
