Razmere v Gruziji se zaostrujejo. Protesti proti odločitvi vlade premierja Iraklija Kobahidzeja, da do leta 2028 zamrzne pristopni proces z Evropsko unijo, se nadaljujejo in širijo v čedalje več gruzijskih mest. Podobno kot je pred dnevi odločitev vlade, da zamrzne pristopni proces z Evropsko unijo za dobra tri leta, predsednica države Salome Zurabišvili opisala kot ustavni puč, je zdaj kot napad na ustavni red proteste na gruzijskih ulicah opisal premier Kobahidze. Policija je aretirala številne protestnike, v zaporih pa so se znašli z nalomljenimi obraznimi kostmi, poškodbami na glavi in odprtimi ranami. Nekdanji premier Giorgi Kvirikašvili ocenjuje, da oblasti ne razumejo ali pa nočejo razumeti sporočila protestnikov. Po njegovi oceni »vlada z uporabo sile proti mladim prevzema veliko odgovornost za nadaljnji potek dogodkov«.
Premier Kobahidze zavrača vsakršne pogovore z opozicijo o rešitvi razmer. Gruzijska predsednica Zurabišvilijeva medtem želi jasnejše moralno stališče Evropske unije do situacije v svoji državi. Želi si večjega pritiska, da bi preprečili ruski poskus pokoritve Gruzije, hkrati pa bi po njeni oceni morale države tudi bolj pritisniti na Tbilisi, da bi ustavno sodišče presojalo njeno zahtevo za razveljavitev parlamentarnih volitev zaradi obsežnih nepravilnosti. »Želimo, da se nam vrne evropska usoda,« sporoča predsednica Zurabišvilijeva, ki zahteva vnovične parlamentarne volitve. V Kremlju medtem vidijo v Gruziji premik v smeri majdanskega trenutka, ko so pred enajstimi leti protestniki v Kijevu z oblasti pregnali njihovega zaveznika, takratnega predsednika Viktorja Janukoviča.
Zaskrbljena EU
V družbi vre. Še naprej se vrstijo odstopi v diplomatskih vrstah, svoja delovna mesta pa zaradi nestrinjanja z vladno odločitvijo zapuščajo številni zaposleni v javni upravi. Premierju Kobahidzeju so ti odstopi po godu, saj se po njegovi oceni »sistem čisti sam od sebe«. V več nevladnih organizacijah so danes opozorili, da bi lahko javni uslužbenci, ki odstopajo s položajev, po vladnem maščevanju ostali brez službe, ker bi se jih preprosto utegnili znebiti z načrtovanimi reorganizacijami v javni upravi.
Evropska unija v tem trenutku ne premore jasnega stališča, kaj želi v Gruziji doseči in kako ustaviti negativno drsenje države še globlje v avtoritarnost. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in komisarka za širitev Marta Kos sta v skupni izjavi poudarili, da sta odločitev o zamrznitvi pristopnega procesa do leta 2028 in zavračanje predpristopne pomoči odmik od vseh prejšnjih gruzijskih vlad. V imenu EU sta izrazili zaskrbljenost zaradi demokratičnega nazadovanja države in poudarili, da vrata EU za Gruzijo ostajajo odprta ter da ima vodstvo države v svojih rokah odločitev, ali se vrniti k evropskim vrednotam in na pot pristopnega procesa EU.
