»Na vzorcih, ki so bili med preiskavo odvzeti s čolna, smo našli sledi podvodnega eksploziva,« piše v pismu Varnostnemu svet ZN, ki nosi ponedeljkov datum, pod njem pa so podpisani veleposlaniki pri ZN iz Nemčije, Danske in Švedske.

Sumijo, da je bila prav jahta uporabljena za prevoz eksploziva, s katerim so sabotirali plinovoda, a poudarjajo, da preiskava incidenta še poteka. »V tem trenutku ni mogoče z gotovostjo potrditi identitete storilcev in njihovih motivov, predvsem glede vprašanja, ali je dejanja usmerjala država ali državni akter,« so zapisali.

Eksplozije so 26. septembra lani odjeknile v bližini danskega otoka Bornholm. Kmalu za tem so na treh ceveh plinovoda od štirih odkrili puščanje.

Tako Severni tok 1 kot 2 tečeta kot podvodni plinovod med Rusijo in Nemčijo na dolžini približno 1200 kilometrov. Po Severnem toku 1 je od leta 2011 v Evropo pritekla velika količina zemeljskega plina. V času eksplozije sicer po nobenem od plinovodov zaradi spora, ki je med EU in Rusijo izbruhnil po napadu Moskve na Ukrajino, ni tekel plin.

Še vedno sicer ni jasno, kdo je kriv. Rusija namiguje in trdi, da za eksplozijo stojijo Ukrajina ali ZDA, ki naj bi uničile plinovod, da bi služile s prodajo plina Evropi. ZDA in evropski zavezniki Ukrajine neuradno odgovarjajo nazaj, da stoji za sabotažo Rusija, ker so cene plina po incidentu skočile v nebo.

Danska patrulja je denimo v bližini sabotiranih plinovodov pred skrivnostnimi eksplozijami fotografirala plovilo ruske mornarice, specializirano za podmorniške in podvodne operacije. V Nemčiji pa se preiskovalci domnevno osredotočajo na jahto, ki naj bi izplula iz mesta Rostock, najelo pa jo je na Poljskem registrirano podjetje v lasti dveh Ukrajincev, še piše dpa.