Proevropska moldavska predsednica Maia Sandu je pred odločilnim drugim krogom predsedniških volitev svojega protikandidata, nekdanjega državnega tožilca Aleksandra Stoianogla, v dveh volilnih soočenjih močno napadla. Očitala mu je, da je »orodje slabih sil«, »trojanski konj«, »človek Moskve«, prav tako pa je podvomila o njegovi politiki, ker si dovoljuje, da se »zanj kupujejo glasovi«. Tako se je še močneje poskušala pozicionirati v drugem krogu volitev, v katerega se sicer odpravlja s 16 odstotnimi točkami prednosti iz prvega kroga, a je kljub temu njena končna zmaga negotova. Če ji bo uspelo obdržati dosedanjo volilno podporo (dobrih 42 odstotkov v prvem krogu), bi za zmago morala zbrati le še petino glasov devetih predsedniških kandidatov, ki so izpadli v prvem krogu.
Sandujeva je tudi v nadaljevanju volilne kampanje poudarjala, da ne obstaja alternativa Evropski poti Moldavije. Hkrati je poskušala zmanjšati verodostojnost Stoianogla, ki ga je zaradi slabega pregona korupcije pred leti sama odpustila, ko je navajala primer znanega obtoženca v korupcijskih primerih Veaceslava Platona. Ta je bil sicer zaradi pranja denarja v višini več kot 20 milijard dolarjev iz Rusije obsojen na osemnajstletno zaporno kazen, a je bil po pritožbi oproščen. Boj proti korupciji je postal predvolilna tema; slabi rezultati na tem področju in visoki življenjski stroški so tudi del razlage, zakaj Sandujevi ni uspelo zmagati v prvem krogu.
Kako bodo pričakali rezultate?
Drugi del te razlage je močno vmešavanje Rusije in proruskega oligarha Ilana Šora, ki je v prvem krogu volitev, ko se je glasovalo še o vpisu evropske poti Moldavije v ustavo, podkupoval ljudi za glasovanje proti EU. Njegovi zaupniki naj bi za glas ponujali okoli 140 dolarjev, so razkrili preiskovalni novinarji, oblasti pa so potrdile, da se je ciljalo na 300.000 glasov, kar delno pojasnjuje za mišjo dlako dobljen referendum o vpisu moldavske prihodnosti v EU.
Takrat se je v osrednji moldavski obveščevalni agenciji tudi omenjalo, da v BiH, Srbiji in Rusiji obstajajo tabori, v katerih urijo mlade za netenje nemirov po volitvah. Predvsem v BiH so ta poročila dvignila precej prahu. Čeprav naj bi obstajali posamezniki, ki so prihajali v BiH, očitanih taborov v Republiki Srbski ni bilo, so pojasnjevali tudi na državnem ministrstvu za nacionalno varnost v Sarajevu. Zunanji minister Elmedin Konaković je medtem dejal, da je prihajalo do urjenja posameznikov na tleh BiH. Tudi v Moldaviji so vztrajali: rusko urjenje destabilizacije se je dogajalo, oblasti v Kišinjevu pa so preventivno aretirale štiri osebe. Sedaj vnovič obstajajo strahovi, da bi po volitvah in morebitnem tesnem izidu lahko prišlo do demonstracij in nemirov proruskih sil.
