Južnokorejski predsednik Yoon Suk Yeol je pod močnim pritiskom opozicije in javnosti, naj odstopi s položaja, v nasprotnem ga čaka predlog ustavne obtožbe z grožnjo odstavitve zaradi torkove razglasitve vojnega stanja, ki je sicer vzdržalo samo šest ur, a povzročilo pretres v 52-milijonski državi.
Yoona so v sredo zapuščali politični zavezniki, odstop pa so ponudili vsi ministri in vsi člani njegovega kabineta, tudi obrambni minister Kim Yong Hyun. Ta je predsedniku tudi svetoval uvedbo vojnega stanja, kar je bilo očitno naravnano proti opozicijski liberalni Demokratski stranki, ki ima večino v parlamentu. Ta je v razgretem političnem ozračju blokirala izvajanje Yoonovega programa in njegove kadre ter že prej zahtevala, naj odstopi.
Obrambni minister Kim je v sredo predsednika Yoona poskušal braniti. Opravičil se je in nase prevzel vso odgovornost za torkovo dogajanje z razglasitvijo vojnega stanja in potem še z vdorom varnostnih sil v parlament, kar se je v državi zgodilo prvič. Najprej je 50 policistov poskusilo blokirati poslopje parlamenta, nato je vojska s helikopterji poslala 230 vojakov, še 50 jih je prišlo po tleh. V parlamentu je prišlo do prerivanja in incidentov, toda opozicijskim poslancem je uspelo izpeljati izredno sejo in z enotnostjo vseh prisotnih (190 od 300 poslancev) so zahtevali odpravo vojnega stanja. Varnostne sile so se potem umaknile, Yoon pa je preklical odločitev.
Primanjkljaj ustavnih
sodnikov za odločanje
Toda pomoč ministra Kima, s katerim sta prijatelja še iz srednje šole, predsedniku ne bo pomagala. Vseh šest opozicijskih strank je v sredo skupaj vložilo predlog ustavne obtožbe Yoona zaradi dejanj, enakih izdaji. O njej naj bi glasovali v roku med 24 in 72 ur. Za potrditev potrebujejo dvotretjinsko večino, za kar opoziciji primanjkuje osem glasov. Ni pa jasno, ali jih lahko dobi od poslancev Yoonove Stranke ljudske moči. Njeno vodstvo se je sprva sicer distanciralo od predsednikovega ravnanja, a v sredo je stranka sporočila, da ustavni obtožbi nasprotuje.
Če bo slednja v parlamentu vseeno sprejeta, bo o njej odločalo devetčlansko ustavno sodišče. Zadevo mora obravnavati najmanj sedem sodnikov, a sodišče jih ima zaradi upokojitev trenutno le šest. Opozicija napoveduje, da bi zato naslovila zahtevo na premierja Han Duk Sooja, naj pomaga imenovati vsaj enega manjkajočega sodnika. Han bi namreč prevzel vodenje države v primeru potrditve ustavne obtožbe proti predsedniku parlamentu.
Vrhovno sodišče pa je sporočilo, da bo pregledalo, ali se je Yoon pri razglasitvi vojnega stanja držal vseh zahtevanih postopkov.
Doslej ena odstavitev predsednika
V Seulu in drugih mestih so v sredo potekale demonstracije v obliki bedenja ob svečah z zahtevo po odstopu Yoona, ki je bil že doslej nepriljubljen. Dogajanje je spomnilo na podobne demonstracije proti prvi predsednici Južne Koreje Park Guen Hye leta 2017 zaradi korupcije njene zaupnice, ki je trgovala z vplivom. Parlament je takrat potrdil ustavno obtožbo Parkove, ustavno sodišče jo je potrdilo, tako da je bila kot prva v zgodovini države odstavljena s položaja. Nato so jo aretirali in obsodili na 25 let zapora, njen naslednik Moon Jae In pa jo je pomilostil.
Yoon je sicer trinajsti predsednik Južne Koreje in osmi demokratično izvoljeni od konca diktature leta 1987. Predsedniki lahko služijo en petletni mandat.
