Po desetih dneh vzdrževalnih del je ruski Gazprom spet začel pošiljati zemeljski plin po plinovodu Severni tok 1. Dobavljene količine so sicer dosegale zgolj 40 odstotkov običajnih. Zaradi nizke dobavljene količine so države ostajale previdne v ocenah, ali je nevarnost, da Rusija krepko zmanjša dobavo zemeljskega plina Evropski uniji ali plinsko pipo preprosto zapre, odpravljena. V Kremlju so medtem zagotovili, da Rusija ostaja zanesljiv energetski dobavitelj Evropske unije, s čimer so oporekali vnovičnim ocenam predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen in drugih evropskih komisarjev, da Rusija ni več zanesljiv dobavitelj zemeljskega plina in da ta energent uporablja kot politično orožje proti Evropski uniji.
Previdnost ostaja
»Upoštevaje manjkajočih 60 odstotkov in politično nestabilnost še ne moremo reči, da je vse v redu,« je ocenil predsednik nemške agencije za digitalizacijo, podnebne spremembe in odpornost Klaus Müller. Države se tako še naprej soočajo z zmanjšanim dotokom zemeljskega plina iz Rusije, ki ga v poletnih mesecih uporabljajo predvsem za polnjenje skladišč zemeljskega plina za zimo. Doslej so bila evropska skladišča v povprečju napolnjena do 65 odstotkov kapacitet (cilj je, da se jih do novembra napolni do 80 odstotkov kapacitet), v Nemčiji, ki velja za veliko porabnico ruskega plina, pa zgolj do 50 odstotkov. V Berlinu so danes po vnovičnih dobavah po plinovodu Severni tok 1 – te so podobne dobavnim ravnem pred remontom – že napovedali hitrejše polnjenje plinskih skladišč. Do oktobra jih želijo napolniti do 85 odstotkov, do novembra pa do 95 odstotkov kapacitet.
Nemški energetski minister Robert Habeck je ostro zavrnil ruske navedbe, da Rusija ostaja zanesljiv dobavitelj plina Evropi. Podobno kot v evropski komisiji tudi Habeck ocenjuje, da Rusija plin uporablja kot orožje izsiljevanja proti Evropi in Nemčiji. Nemška vlada, ki je sicer že razglasila drugo stopnjo kriznega energetskega načrta, namerava zmanjšati porabo plina z bolj konservativnim ogrevanjem oziroma hlajenjem javnih prostorov, odrekli se bodo tudi ohranjanju minimalne temperature v najemniških stanovanjih v primeru odsotnosti stanovalcev, prav tako bodo 1. oktobra v termoelektrarnah spet začeli uporabljati rjavi premog.
Številni zadržki do varčevalnega predloga komisije
Le dan po predlogu evropske komisije, naj se članice prostovoljno odločijo za 15-odstotno znižanje porabe plina do konca oktobra, se vse bolj porajajo dvomi, ali bo na zasedanju energetskih ministrov prihodnji teden predlog dobil zadostno podporo držav članic. Kar dvanajst članic je namreč izrazilo zadržke. Predvsem naj bi jih motila možnost, da evropska komisija razglasi izredne razmere pri plinski oskrbi, zaradi česar bi varčevanje s tem energentom postalo obvezno. Države namreč želijo obdržati možnost, da same načrtujejo razglasitev izrednih razmer in morebitne varčevalne ukrepe.
Med članicami, ki nasprotujejo predlogu, so denimo Francija, Italija, Danska, Malta, Poljska, Portugalska in Nizozemska. Španska energetska ministrica Teresa Ribera je v obrazložitvi, zakaj nasprotujejo predlogu komisije, obžalovala, da se komisija o tej zamisli ni prej posvetovala z državami članicami. Španija, ki ima tretjino skladišč utekočinjenega zemeljskega plina v Evropi, je svojo oskrbo diverzificirala. Prav tako je zagotovila, da Španija ne bo uvedla zakonske omejitve pri ogrevanju stanovanj (to sicer sploh ni predlog evropske komisije), bo pa vlada spodbujala potrošnike k varčevanju z energijo.
Proti predlogu komisije se je izrekla tudi španska soseda Portugalska. Državni sekretar na ministrstvu za energetiko Joao Galamba pojasnjuje, da je predlog komisije za Portugalsko in Španijo nesprejemljiv, saj ne upošteva specifičnih energetskih zahtev obeh držav v okoliščinah hude suše, ko hidroelektrarne ne morejo proizvajati zadostnih količin elektrike zaradi nizkega vodostaja rek, zaradi česar so primorani posegati po plinskih elektrarnah. Zaradi nasprotovanj držav članic je vprašljivo, ali bo predlog komisije v sedanji obliki potrjen. Da bi začel veljati, ga mora potrditi 55 odstotkov članic (praviloma 15 držav), katerih državljani predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU.
Medtem ko poskuša Evropska unija zmanjšati odvisnost od ruskega plina, si tega želijo še več na Madžarskem. Kar 700 milijonov kubičnih metrov plina več bi radi kupili od Rusije. Na pogovorih v Moskvi se je danes že mudil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je po pogovorih dejal, da bodo madžarsko prošnjo preučili.
