Po več tednih precej konfliktnih pogajanj so nemška vlada in sorodniki enajstih žrtev palestinskega terorističnega napada med olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972 dosegli dogovor o odškodnini. Menda je bil ta dogovor nujen, da bi lahko 5. septembra izraelska in nemška delegacija, obe pod vodstvom svojih predsednikov držav Isaaca Herzoga in Franka-Walterja Steinmeierja, dostojno zaznamovali 50 let od tega dogodka, ki je tedaj pretresel večji del svetovne javnosti. Sorodniki žrtev so v resnici pogojevali svojo udeležbo na komemoraciji, ki bo v ponedeljek pri Münchnu, s tem, da pride do dogovora o odškodnini. Po pisanju münchenskega dnevnika Süddeutsche Zeitunga bo Nemčija plačala 28 milijonov evrov sorodnikom žrtev.
Enajst žrtev napadalcev
Spomnimo naj, da je 5. septembra 1972 zjutraj, na enajsti dan olimpijskih iger, osem palestinskih teroristov, ki so jim z logistiko pomagali zahodnonemški neonacisti, neovirano vdrlo v olimpijsko vas, na območje, kjer so bili Izraelci. Dva sta takoj umrla, devet so jih Palestinci zajeli kot talce, več Izraelcem pa je uspelo zbežati.
Teroristi so postavili kot pogoj za izpustitev devetih talcev, da izraelska vlada takoj izpusti 232 zaprtih Palestincev, nemška vlada pa zloglasna skrajno levičarska terorista Andreasa Baaderja in Ulrike Meinhof. V noči s 5. na 6. september je bavarska policija izvedla slabo pripravljen poskus osvoboditve talcev, pri čemer je vseh devet zajetih Izraelcev umrlo, prav tako nemški policist in pet palestinskih teroristov. Tri preostale Palestince so aretirali, vendar jih je že konec oktobra 1972 nemška vlada izpustila v zameno za ugrabljene potnike letala. Trojica je z ugrabljenim letalom prek zagrebškega letališča odletela v Libijo, kjer je dobila azil.
Varnostni organi brez odziva
na opozorila
Nemška država danes priznava odgovornost za smrt enajstih Izraelcev, med katerimi so bili pet športnikov, štirje trenerji in dva sodnika. Predvsem je slabo poskrbela za varnost v olimpijski vasi in münchenska policija ni bila pripravljena na tak incident. Glavni razlog za plačilo omenjene visoke odškodnine pa je, da se pred 5. septembrom 1972 odgovorni varnostni organi niso odzvali na svarila, da bi lahko prišlo med olimpijskimi igrami do terorističnega napada. Šlo pa je tudi za velike napake pri spodletelem poskusu, da se talce osvobodi. Nemška vlada se v tem primeru toliko bolj čuti dolžna plačati odškodnino, ker so nemško-izraelski odnosi spričo genocida med drugo svetovno vojno nekaj posebnega.
