Včeraj ob 15.30 so se v Libanonu začele nenavadne eksplozije. Na več koncih po državi je raznašalo pozivnike, majhne osebne komunikacijske naprave, in kmalu je bilo jasno, da gre za organizirano dejanje in da bo krvni davek visok. Našteli so najmanj devet smrtnih žrtev in 4000 ranjenih, najmanj dvesto jih je v kritičnem stanju. Bolnišnice so pokale po šivih, vse medicinsko osebje je hitelo nazaj na delovna mesta, ob tem pa so jih opozarjali, naj ne uporabljajo pozivnikov, ki so razširjeni med reševalnimi službami.

Doslej praktično nepredstavljivo dogajanje je pomenilo izredno dobro in podrobno organiziran napad. Odgovornosti ni prevzel nihče, a vse obtožbe so letele na Izrael, ki dogajanja ni komentiral. Pozivnike namreč v Libanonu za komunikacijo uporablja proiransko šiitsko gibanje Hezbolah, ki je z judovsko državo v nenehnem konfliktu. Včerajšnje dogajanje ga bo neizogibno zaostrilo, eksplozije pa so se zgodile prav ob napovedi izraelske vlade, da ima nov vojni cilj: zagotovitev varnega bivanja ljudi na severu države, ki je najbolj pod udarom Hezbolahovih raket.

Libanonska organizacija za digitalne pravice SMEX meni, da je Izrael morda izkoristil šibkost v napravi ali pa je prestregel pošiljko naprav ter posegel vanje, morda z namestitvijo eksploziva.

Podtaknjen eksploziv ali pregrevanje baterije?

O eksplozijah pozivnikov so poročali iz prestolnice Bejrut, predvsem iz južnega dela mesta, iz doline Beka na vzhodu in z juga države. Vse tri lokacije veljajo za utrdbe Hezbolaha. Po nekaterih poročilih je val eksplozij trajal eno uro, po drugih so vse naprave eksplodirale hkrati. Hezbolah je sporočil, da sta med ubitimi najmanj dva njegova člana. V eksploziji pozivnika je bil lažje poškodovan tudi iranski veleposlanik v Libanonu.

Reuters je poročal o pripovedovanju prič, da so pozivniki zazvonili, lastniki so segli po njih, nato pa jih je razneslo. Na posnetku nadzorne kamere v trgovini je videti manjšo eksplozijo, po kateri moški obleži na tleh v bolečinah.

Kako so napadalci sprožili eksplozije, sprva ni bilo jasno. Ena od teorij je, da so povzročili pregrevanje baterije, kar naj bi nekateri tudi opazili. Paul Christensen, strokovnjak za varnost litij-ionskih baterij na univerzi v Newcastlu, pa je za Reuters dejal, da se mu zdi zelo malo verjetno, da bi eksplozijo povzročila samo baterija glede na njeno relativno majhnost in glede na jakost eksplozij. Libanonska organizacija za digitalne pravice SMEX meni, da je Izrael morda izkoristil šibkost v napravi ali pa je prestregel pošiljko naprav ter posegel vanje, morda z namestitvijo eksploziva. Tako meni tudi neimenovani britanski vojaški strokovnjak za strelivo, ki je za BBC ocenil, da so v naprave najverjetneje vstavili od deset do dvajset gramov vojaškega eksploziva in ga skrili v dodatno komponento naprave, eksplozijo pa bi lahko aktivirali tudi s signalom v obliki sporočila.

Teorije o nameščenem ekplozivu

Trije varnostni strokovnjaki pa so za Reuters dejali, da je Hezbolah pozivnike uvozil v zadnjih mesecih in da tega modela poprej niso uporabljali. Sodeč po fotografijah naj bi bili izdelani na Tajvanu v podjetju Gold Apollo.

New York Times je poročal, da so izraelski agenti v pozivnike tajvanskega podjetja Gold Apollo vgradili majhne eksplozivne naprave in sprožilce za detonacijo na daljavo. Pozivnike je razneslo istočasno, ko so vsi naenkrat dobili enako sporočilo, in naj torej ne bi šlo za detonacije zaradi pregrevanja litijskih baterij, kot so navajala uvodna poročila. 

V podjetju Gold Apollo so zanikali, da bi proizvedli te pozivnike, čeprav nosijo njihov logo. Oblikovalo in izdelalo naj bi jih podjetje BAC s sedežem na Madžarskem, ki so mu dovolili uporabo svoje znamke, v ostale procese pa da niso vključeni.

Televizija CNN je ob sklicevanju na libanonski varnostni vir poročala, da je te pozivnike v zadnjih mesecih kupil Hezbolah, ki se zaradi varnosti izogiba visokotehnoloških naprav, kot so pametni telefoni, in uporablja nizkotehnološke pozivnike.

Zamenjava obrambnega ministra?

Izraelski mediji navajajo, da hoče premier Netanjahu zamenjati obrambnega ministra Joava Galanta, s katerim sta imela glede vidikov poteka vojne pogosto različna stališča, razhajala naj bi se tudi osebnostno. A predvsem naj bi menjavo načrtoval zato, ker tako zahtevajo člani vlade iz skrajno desnih in versko ortodoksnih strank, ki Galantu zamerijo vpoklic ortodoksnih Judov v vojsko. Mediji navajajo, da naj bi ga zamenjal z opozicijskim politikom Gideonom Saarom, ki vodi desničarsko stranko Novo upanje in ima podobna stališča glede nadaljevanja vojne s Hamasom kot premier.

Izrael ima nov vojni cilj in ta je povezan s Hezbolahom

Hezbolah je včeraj napovedal maščevanje Izraelu. Napade je obsodila libanonska vlada, ameriška je sporočila, da dogajanje preučuje, da vanj ni vpletena in da si prizadeva za mir med Izraelom in Hezbolahom. Slednji je z napadom doživel hud udarec, vprašanje pa je, za kakšen odgovor se bo odločil. Po ocenah ima 150.000 raket in je mnogo močnejša sila od Hamasa v Gazi, s katerim je Izrael prav tako v vojni.

Tudi Izrael pa se očitno pripravlja na ukrepanje na severu države ob meji z Libanonom, saj je vlada premierja Benjamina Netanjahuja sporočila, da je vrnitev izraelskih državljanov na sever, od koder so zbežali zaradi Hezbolahovih napadov, postala eden od njenih vojnih ciljev. Gre za okoli 68.000 izraelskih državljanov. Menda hoče Netanjahu z vojaško akcijo potisniti Hezbolah severno od reke Litani, ki teče 20 kilometrov severno od izraelsko-libanonske meje.

Izraelska vojska in Hezbolah, ki ga podpira Iran, se preko meje sicer spopadata skoraj vsak dan vse od 8. oktobra lani. To je bil dan po Hamasovem pokolu okoli 1200 Izraelcev in zajetju okoli 250 talcev, s čimer se je začela vojna v Gazi, ki je doslej zahtevala 41.250 človeških življenj. V Hezbolahu trdijo, da s spopadi na meji, ki pa so nizke intenzivnosti, pomagajo Hamasu. Menda ima izraelska vojska manj svojih sil v Gazi, ker mora biti v pripravljenosti na severu Izraela. Doslej je v spopadih na izraelsko-libanonski meji umrlo okoli 250 pripadnikov Hezbolaha, 140 libanonskih civilistov ter 23 izraelskih vojakov in izraelskih civilistov. Izraelski obrambni minister Joav Galant je pred tem ameriškemu odposlancu Amosu Hochsteinu dejal, da je »vojaška akcija edini način, da se zagotovi vrnitev prebivalcev lokalnih skupnosti s severa Izraela na svoje domove« in da se »čas za pogajanja s Hezbolahom izteka«. Pri tem ne gre spregledati, da je bil napad s pozivniki verjetno rezultat zelo zahtevne in dolge operacije, izvesti pa ga je bilo mogoče enkrat samkrat in je torej Izrael, če stoji za njim, imel svoje razloge, da to stori sedaj. 

Kaj je pozivnik?

Pozivnik, ki se mu pogovorno reče pager, je majhna komunikacijska naprava za izmenjavo tekstovnih oziroma glasovnih sporočil. Deluje lahko enosmerno samo kot prejemnik ali dvosmerno. Zelo je bil razširjen v času pred prihodom mobilnih telefonov, ki so omogočali pošiljanje SMS-sporočil, v ZDA pa še dlje, do prihoda pametnih telefonov. Še vedno pa jih po svetu uporabljalo službe, ki potrebujejo zanesljivo komunikacijo, denimo reševalne, ker so v izrednih razmerah zanesljivejši od mobilnih telefonov, saj omrežje slednjih lahko hitro izpade ali je preobremenjeno. Hezbolah je svoje člane že pred časom pozval h komunikaciji s pozivniki, ker da so bolj varni pred prisluškovanjem kot mobilni telefoni.

 

Priporočamo