Republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa je doletela spremenjena obtožnica zaradi nezakonitih poskusov spreminjanja izidov volitev leta 2020, potem ko je vrhovno sodišče julija v odmevnem primeru odločilo, da ameriški predsedniki uživajo široko imuniteto ali vsaj domnevo o imuniteti za svoja uradna dejanja.
Nova obtožnica, ki jo je potrdila velika porota, je nadomestila prejšnjo. V novi obtožnici ni več trditve o tem, da je poskušal Trump nezakonito prisiliti uradnike pravosodnega ministrstva, naj podprejo in ukrepajo v prid trditvam o volilnih prevarah, o katerih sicer ni bilo verodostojnih dokazov. Takšen pritisk na uradnike bi namreč lahko štel za uradno dejanje po interpretaciji odločbe vrhovnega sodišča, ki je sicer dvignila veliko prahu.
Kazen za prvega, ki je vdrl v kongres
V velikem delu pa je obtožnica enaka prejšnji in govori o tem, da je bil Trump na čelu zarote za prevaro Združenih držav, kršenja pravice milijonov Američanov, da njihov glas šteje, ter zarote za preprečitev potrditve volilnih izidov 6. januarja 2021, ko so njegovi privrženci vdrli v kongres. Prav danes je bil na štiri leta in pet mesecev zapora obsojen prvi, ki je tistega dne nasilno vstopil v stavbo na Kapitolskem griču, 47-letni Michael Sparks iz Kentuckyja. Kot je dejal na sojenju, mu je žal le, da jim ni uspelo ničesar spremeniti in da ZDA še vedno živijo v tiraniji, kot je rekel.
Posebni tožilec Jack Smith poskuša s spremembo obtožnice proti Trumpu rešiti najodmevnejšega od štirih primerov kazenskega pregona bivšega predsednika. Je pa zdaj že jasno, da sojenja ne bo pred volitvami 5. novembra. In če Trump na njih zmaga, bo pregona konec. A tudi če ne zmaga, bo spremenjena obtožnica predmet pritožb in ugotavljanja, ali je v skladu z julijsko odločbo vrhovnega sodišča, ki je novost za ameriško sodno prakso. Verjetno bo potrebno za vsak pregon, ki bi se pojavil proti kakšnemu predsedniku, sproti ugotavljati, ali očitana dejanja spadajo pod imuniteto ali ne. Prav jutri sicer poteče rok, ki ga je sodišče dalo obema stranema za pripravo predlogov, kako po odločbi vrhovnega sodišča ukrepati naprej glede pregona Trumpa.
Kaj se je dogajalo na pokopališču v Arlingtonu
Ekipa republikanskega predsedniškega kandidata se je pred nekaj dnevi zapletla v incident na pokopališču v Arlingtonu, kjer ležijo padli ameriški vojaki. Po poročanju ameriških medijev sta se člana Trumpovega štaba zapletla v besedni in fizični spor z uslužbenci pokopališča, ko je Trump prišel položit venec žrtvam napada na letališču v Kabulu v izdihljajih ameriškega umika iz Afganistana pred tremi leti.
Kot trdijo uslužbenci, so jih prej opozorili, da lahko po pravilih samo oni snemajo in fotografirajo na tako imenovanem sektorju 60, kjer so pokopane nedavne žrtve, nikakor pa ne sme tega početi nihče v namene volilne kampanje. Trumpova ekipa naj se tega ne bi držala, o vsem pa so naredili prijavo. Pri Trumpu so incident potrdili, a trdijo, da ni bilo nobenega fizičnega stika in da so imeli s seboj uradnega fotografa, ki so mu pred tem dovolili vstop. Dejali so, da so pripravljeni vse svoje trditve dokazati s posnetki.
Trump je medtem v svoj štab vključil Roberta Kennedyja mlajšega, ki je v petek zamrznil svojo predsedniško kandidaturo in podprl Trumpa. Kennedy bo del ekipe za pripravo prenosa oblasti na Trumpovo administracijo, če dobi volitve. Kennedy je bivši demokrat, ki je kandidiral kot neodvisni, v anketah pa dobival po nekaj odstotkov glasov, ki pa bi lahko bili pomembni v zveznih državah, kjer bo izid najtesnejši. Nekaj članov družine Kennedy je sicer ostro obsodilo njegovo podporo Trumpu in pravijo, da je skregana s tradicijo morda najbolj znane demokratske družine v ZDA.
Demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris pa je izpolnila obljubo, da bo do konca meseca vendarle opravila en novinarski intervju, potem ko je bila tarča kritik, da se jim izogiba. Jutri bosta skupaj z njenim podpredsedniškim kandidatom Timom Walzem na mreži CNN.
